1. |
2. Uporaba metodologije "srednjega glasu" kot način premostitve konfliktnih naracij : primer raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V pričujočem prispevku avtorica na primeru svoje raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni analizira metodologijo "srednjega glasu" in njene znanstveno-raziskovalne ter družbene učinke. Več kot desetletje trajajoča raziskava je zajemala zbiranje in poglobljeno analizo številnih arhivskih virov ter metodologijo ustne zgodovine, pa tudi pridobivanje in analiziranje ustnih pričevanj in drugih egodokumentov. Uporabila je torej metodologijo "srednjega glasu", kjer je resnica nujen, ne pa tudi zadosten del zgodovinopisja. Tak pristop se je izkazal kot zelo pozitiven za naratorje, ki so dobili priložnost neobremenjeno spregovoriti o svoji preteklosti in izkušnji, hkrati pa so dobili nekatere odgovore, ki so jih morda že leta iskali.
Ključne besede: ustna zgodovina, deportacije, obmejni prostor, Slovenija, Italija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 119; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (577,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Naša hrana, podeželje in naravni viri«Nike Krajnc, Matevž Triplat, Špela Ščap, Darja Stare, Jaša Saražin, Janez Krč, Gašper Ogrin, Martin Jež, Matjaž Dovečar, Marjan Dolenšek, Peter Smolnikar, Urban Žitko, Igor Potočnik, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, sodobne tehnologije, trajnost, umeščanje v prostor, pridobivanje lesa
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 45
Celotno besedilo (17,31 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Divjad v Sloveniji v zadnjih desetletjih in vpliv sprememb v življenjskem prostoruKatarina Flajšman, Poplas Amanda, Boštjan Pokorny, Tom Levanič, Klemen Jerina, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: divjad, odstrel, številčnost, habitat, življenjski prostor, okoljski vplivi
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 199; Prenosov: 116
Celotno besedilo (419,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Velikopovršinski, linijski in točkovni posegi: : izkušnje z umeščanjem v prostor ter vplivi na prostoživeče živaliBoštjan Pokorny, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: divjad, umeščanje v prostor, prostoživeče živali, točkovni posegi, obmejne ograje, avtoceste, dejavnost ljudi
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 281; Prenosov: 119
Celotno besedilo (419,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru?Klementina Šink, Anamarija Jere, Ignac Skala, Gašper Lever, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji z visokonapetostnim omrežjem upravlja in ga vzdržuje družba ELES, d. o. o., ob čemer skrbi tudi za načrtovanje in vzdrževanje vegetacije pod njim. Ena glavnih nalog nemotene uporabe omrežja je, da vegetacija ne preseže vertikalnega varnostnega odmika od voda, ki znaša 5 m. Ker Slovenijo prekriva 58 % gozdov, smo raziskali, kolikšen del visokonapetostnih daljnovodov poteka skozi gozdni prostor. Ugotovili smo, da se upravljanje z vegetacijo pod visokonapetostnimi daljnovodi specifično ne razlikuje od upravljanja z vegetacijo v tujini. Ob upoštevanju zakonsko določenega varovalnega pasu v gozdnem prostoru leži 3.903,0 ha površin, namenjenih visokonapetostnemu omrežju. Te površine v večini sestavljajo zaplate (sklenjene površine), manjše od hektarja, vendar določene zaplate presegajo površine 20 ha. Nakloni zaplat so v povprečju 35,4 %, zaplate pa so relativno blizu slovenskega prometnega omrežja, saj jih je 94,7 % od prometnice oddaljenih manj kot 200 m. Gozdne površine pod visokonapetostnim omrežjem nakazujejo potencial, saj smo ugotovili, da je produktivnost rastišč, ki se pojavljajo v njih, relativno velika in blizu slovenskega povprečja.
Ključne besede: lesna biomasa, analiza GIS, upravljanje daljnovodnih presek, gozdni prostor, raba daljnovodnih presek, rastiščni potencial daljnovodnih presek
Objavljeno v DiRROS: 02.10.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 103
Celotno besedilo (481,73 KB) |
10. Javno dobro, skupni viri in skupno : vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbiMateja Šmid Hribar, Jani Kozina, David Bole, Mimi Urbanc, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen prispevka je proučiti in jasno opredeliti pojme javno dobro, skupni viri in skupno. V članku smo na podlagi prostorsko-časovne analize, intervjujev in delavnic med splošno in strokovno javnostjo osvetlili dojemanje javnega dobra in skupnega v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Analiza je pokazala, da na razumevanje teh pojmov med splošno javnostjo še vedno močno vpliva poudarjanje socialne pravičnosti, enakosti in dostopnosti dobrin za vse iz obdobja socializma, kar je lahko v nasprotju s pravico do zasebne lastnine. Neustrezno upravljanje dobrin, ki so dojete kot javno dobro, v resnici pa so skupni viri, lahko vodi v konflikte in razvrednotenje skupnih virov, s čimer bomo izgubili prednosti, ki nam omogočajo kakovostnejše življenje. Ker smo od omejenih naravnih virov življenjsko odvisni, je treba o njih nujno ozavestiti splošno in strokovno javnost, izpostaviti ranljivost teh virov in pojasniti, dane morejo biti dostopni vsem v neomejenih količinah. V mednarodnem okolju želimo s predstavljenim slovenskim primerom prispevati k boljšemu razumevanju človeškega vedenja in pričakovanj do javnega dobra in skupnih virov v postsocialističnih tranzicijskih družbah.
Ključne besede: javno dobro, skupno dobro, skupni viri, skupno, skupna lastnina, prostor, upravljanje, tranzicijska družba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 186
Celotno besedilo (259,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
