1. |
2. Ugovor vesti pri lekarniških farmacevtih : stališča slovenske splošne populacijeAna Kodrič, Nejc Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uveljavljanje ugovora vesti se nanaša na farmacevte, ki zavračajo izdajo zdravil na podlagi moralnih ali verskih prepričanj, kar generira etične dileme zaradi kolizije farmacevtovega osebnega prepričanja s pravicami pacientov. V raziskavi smo želeli osvetliti stališča slovenske splošne populacije glede te pravice lekarniških farmacevtov. Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo pripravili vprašalnik in izvedli spletno anketo na vzorcu slovenske splošne populacije. Predvidevanja, da je lekarniških farmacevtov z ugovorom vesti zelo malo, so se potrdila z redkimi izkušnjami pacientov. Večina anketirancev je v okviru raziskave za ugovor vesti farmacevtov slišala prvič, a jih je 65 % izražalo pozitiven odnos do omogočanja uveljavljanja ugovora vesti lekarniškim farmacevtom, v večji meri so v splošnem ugovoru vesti naklonjeni nižje izobraženi in verniki. Hkrati je večina anketirancev pričakovala zagotovljeno izdajo zdravil, bodisi s strani farmacevta z ugovorom vesti, pri čemer bi prevladala pravica pacienta nad prepričanji farmacevta, ali drugega farmacevta v lekarni.
Ključne besede: lekarniški farmacevti, spletna anketa, splošna populacija, ugovor vesti
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 689; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (521,02 KB) |
3. Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem vzhodnem območju Alp v SlovenijiUroš Marolt, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Gorazd Mlinšek, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo edini znani domnevno avtohtoni nahajališči cemprina (Pinus cembra L.) v Sloveniji: pod Krnesom in pri Beli peči, obe v pogorju Smrekovca. Z napravo GPS smo določili lokacije osebkov cemprina, jih premerili, določili razdaljo do najbližjega sosednjega cemprina, ocenili zdravstveno stanje, z metodo izvrtkov določili starost dveh osebkov in zabeležili znake pomlajevanja. Nahajališči cemprinov v pogorju Smrekovca smo prikazali na geološki in pedološki karti, lokacije posameznih cemprinov pa na ortofoto posnetkih. Pod Krnesom smo zabeležili 12 cemprinov, pri Beli peči 4. Cemprini pri Beli peči so v povprečju višji in debelejši, verjetno tudi starejši. Starost dveh vzorčenih cemprinov pod Krnesom ocenjujemo na 76 in 91 let. Povprečni debelinski prirastek pri vzorčenem cemprinu na gozdnem robu je 1,97 mm/leto, pri osebku v sestoju pa 1,25 mm/leto. Pod Krnesom smo našli osebek mladja in na dveh osebkih opazili storže. Lahko gre za marginalno populacijo cemprina na njegovem robnem rastišču na skrajnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji. Najpomembnejši argument proti samoniklosti je razporeditev 9 osebkov pod Krnesom ob deželni meji in frati. Zapisov o saditvi ni. Cemprini v pogorju Smrekovca naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke naravne vrednote.
Ključne besede: cemprin, Pinus cembra L., avtohtonost, ohranjevanje genskega sklada, redka vrsta, marginalna populacija, Smrekovec, Slovenija, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 482; Prenosov: 597
Celotno besedilo (14,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2017Nikica Ogris, Zoran Grecs, 2017, strokovni članek Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacija, populacija, gostota, model, RITY-1
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 890; Prenosov: 536
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Prenamnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2016Nikica Ogris, Zoran Grecs, 2016, drugi znanstveni članki Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, prenamnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacije, razširjenost, populacija, gostota
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 1236; Prenosov: 510
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Prenamnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2021Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2020, drugi znanstveni članki Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, prenamnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacija, populacija, gostota, model, RITY-2, CHAPY-1
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2021; Ogledov: 2153; Prenosov: 1093
Celotno besedilo (956,94 KB) |
7. Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2020Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2020, strokovni članek Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacija, populacija, gostota, model, RITY-2, CHAPY-1
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2020; Ogledov: 2979; Prenosov: 1741
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Upravljanje velikih zveri v SlovenijiMatej Bartol, Matija Stergar, 2019, strokovni članek Povzetek: Slovenija ima bogate izkušnje s trajnostnim upravljanjem in varstvom populacij velikih zveri, zato marsikje v svetu velja za zgled na področju upravljanja populacij medveda, volka in risa. V preteklosti sta bili pri nas populaciji volka in medveda že na robu izumrtja, ris pa je bil celo iztrebljen. Zdaj ris ponovno poseljuje slovenske gozdove, populaciji medveda in volka pa se v zadnjem desetletju (pre)hitro krepita in že dolgo nista bili v tako ugodnem stanju. Medveda in volka danes pri nas še najbolj ogroža razhajanje mnenj v družbi % na eni strani zagovorniki popolne zaščite vsakega osebka, na drugi pa zagovorniki (vsaj lokalnega) iztrebljenja zveri. To zelo ovira strokovno upravljanje populacij, k nastanku takšnega stanja pa je zagotovo svoj delež prispevala zastarela evropska naravovarstvena zakonodaja. Zato bi moral biti glavni izziv upravljavcev posodobitev evropske zakonodaje, s pomočjo katere bi bilo mogoče pri ljudeh, ki živijo na območju prisotnosti velikih zveri, ohraniti določeno raven strpnosti do zveri ter uravnavati številčnost velikih zveri v mejah, ki še omogočajo ugodno stanje populacij, obenem pa so sprejemljive tudi za ljudi, ki z velikimi zvermi sobivajo.
Ključne besede: rjavi medved, volk, upravljanje, populacija, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba, velike zveri, konflikti, odstrel, Direktiva o habitatih
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 5067; Prenosov: 1368
Celotno besedilo (157,12 KB) |
9. Maligni melanom : poznavanje bolezni, dejavnikov tveganja in odnos do njih v mladi odrasli populaciji v SlovenijiKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Incidenca malignega melanoma v Sloveniji v zadnjih desetletjih strmo narašča, poznavanje malignega melanoma in dejavnikov tveganja pa je med populacijo še vedno vprašljivo in malo raziskano. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni je delovanje ultravijoličnih žarkov, pred katerimi se je treba fizično zaščititi in uporabljati sredstva za zaščito pred soncem, predvsem v mladosti. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o poznavanju malignega melanoma, dejavnikov tveganja in odnosu do njih ter primerjava odgovorov med študenti Medicinske fakultete in študenti treh ostalih fakultet. V presečno in anketno raziskavo so bili vključeni študentje štirih fakultet Univerze v Ljubljani: Medicinske fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za farmacijo ter Fakultete za matematiko in fiziko, ki so prek spletne povezave odgovarjali na anonimni vprašalnik. Odgovori 66,3 odstotka študentov Medicinske fakultete in 33,7 odstotka študentov ostalih fakultet kažejo, da je poznavanje malignega melanoma boljše med študenti Medicinske fakultete, razlika je statistično značilna (p = 0,0001). Študenti se v poznavanju dejavnikov tveganja statistično značilno razlikujejo le v pogostnosti uporabe zaščite pred soncem (p = 0,0001) in uporabljenem zaščitnem faktorju (p = 0,015). Študenti medicine s svetlimi tipi kože se pred soncem zaščitijo pogosteje, obstaja statistično značilna razlika (p = 0,001). Študenti Medicinske fakultete statistično značilno bolje prepoznavajo maligni melanom kot nevarno obliko kožnega raka. Pogosteje se tudi zaščitijo pred ultravijoličnimi žarki in uporabljajo višje zaščitne faktorje kot študenti ostalih fakultet. Kljub zelo visokem vedenju o škodljivosti izpostavljanja UV-žarkom med mlado slovensko populacijo je ukrepanje bistveno slabše.
Ključne besede: maligni melanom, dejavniki tveganja, mlada odrasla populacija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 8625; Prenosov: 1446
Celotno besedilo (144,59 KB) |
10. Vpliv žledoloma na rast populacije šesterozobega in osmerozobega lubadarja v okolici Domžal v 2014 : raziskovalna naloga : raziskovalno področje biologijaKaja Virant, Nikica Ogris, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, navadna smreka, Picea abies, žled, populacija, feromonska vaba, napovedi, trendi, modeli
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4153; Prenosov: 1411
Celotno besedilo (13,32 MB) |
