Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (pogozdovanje) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri Postojni
Sebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.11.2020; Ogledov: 2953; Prenosov: 945
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Zimsko pogozdovanje zatravljenih površin
Slavko Petrič, 2020, poljudni članek

Ključne besede: pogozdovanje, Rakek
Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (44,14 KB)

3.
Drevo za Cerje
Tjaša Babič, 2020, poljudni članek

Ključne besede: pogozdovanje, pogozdovalni dnevi, Cerje
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 1279; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (279,93 KB)

4.
Josip Ressel - gozdar in izumitelj
Mitja Cimperšek, 2019, strokovni članek

Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet.
Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2194; Prenosov: 595
.pdf Celotno besedilo (241,92 KB)

5.
6.
S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdov
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: pogozdovanje, vetrolom, obnova gozdov, lovski informacijski sistemi, upravljanje z divjadjo, medonosne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 2417; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (42,85 KB)

7.
8.
9.
Načrt intenzivne ozelenitve površin prizadetih zaradi širjenja industrijske deponije v Bukovžlaku : načrt
Maja Jurc, 1983, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: načrti, gozdovi, ozelenitve, pogozdovanje, deponije
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 1976; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.63 sek.
Na vrh