Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (poškodovanost) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Polona Kalan, Franc Batič, Zorka Stolič, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998

Povzetek: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Ključne besede: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
DiRROS - Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (565,85 KB)

2.
Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledoloma
Milan Kobal, Aleš Benčina, 2019

Povzetek: Na območju GGE Snežnik smo ocenili poškodovanost krošenj po žledolomu iz leta 2014. Območje smo posneli z laserskim skeniranjem novembra 2013 in aprila 2014. Lidarske podatke smo obdelali v programih ArcMap in CloudCompare. V raziskavo smo vključili 111 dreves, od tega 65 navadnih jelk (Abies alba Mill.) in 46 navadnih bukev (Fagus sylvatica L.). S programom CloudCompare smo izračunali razdalje med točkami, ki so si bile najbližje med oblakoma točk iz let 2013 in 2014. Tako smo ugotovili razdalje poškodovanosti, s katerimi smo ugotovili naslednje: bukve so bile statistično značilno bolj poškodovane kot jelke (p < 0,05). Preverili in statistično potrdili smo povezavo med višino drevesa in poškodbami krošnje (p < 0,05) ter dolžino krošnje in poškodbami krošnje (p < 0,05). Vpliva sestojnega sklepa na poškodovanost krošenj po žledu nismo uspeli statistično značilno potrditi (p > 0,05).
Ključne besede: lasersko skeniranje, žled, poškodovanost gozdov, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 2111; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (384,45 KB)

3.
Popis poškodovanosti gozdov : [zgibanka]
Mitja Skudnik, Marko Kovač, 2011

Ključne besede: gozdovi, gozna inventura, poškodovanost gozdov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1925; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
5.
Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methods
Natalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000

Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed.
Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2792; Prenosov: 951
.pdf Celotno besedilo (876,54 KB)

6.
Prvine smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev
Milan Hočevar, 1985

Ključne besede: umiranje gozdov, gozdna inventura, poškodovanost gozdov, gozdni sestoji
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2484; Prenosov: 957
.pdf Celotno besedilo (855,98 KB)

7.
Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018
Peter Smolnikar, Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2019

Povzetek: Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.
Ključne besede: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 2374; Prenosov: 1076
.pdf Celotno besedilo (732,65 KB)

8.
Go for Mura : upravljanje poplavnih gozdov v območjih Natura 2000 ob Muri
Špela Ambrožič, Gregor Božič, Maarten De Groot, Andreja Ferreira, Tatjana Gregorc, Marjana Hönigsfeld Adamič, Anže Japelj, Andrej Kapla, Marko Kovač, Štefan Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Zdenka Mazej, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, Gabrijela Triglav Brežnik, Saša Vochl, Al Vrezec, 2017

Povzetek: Vsebina publikacije na kratko povzema izsledke projekta Go for Mura. Predstavljeni so poplavni in močvirni gozdovi ob Muri, njihov pomen ter različni vidiki omenjenih gozdov, ki so bili raziskani tekom projekta. Predstavljene so ostale aktivnosti projekta .
Ključne besede: Natura 2000, gospodarjenje, poškodovanost gozdov, poplavni gozd, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 723; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

9.
V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje
Mitja Skudnik, Nikica Ogris, 2021

Povzetek: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša
DiRROS - Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 499; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (462,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh