1651. Osnovni podatki popisa propadanja gozdov v letu 1989 : gradivo za novinarsko konferencoMarjan Šolar, Dušan Jurc, Janko Kalan, Franc Batič, 1989, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: propadanje gozdov, poškodbe gozda, popis poškodovanosti, metodologija raziskovanja, abiotski dejavnik, biotski dejavnik, smrekova iglica, vsebnost žvepla, epifitski lišaj, bioindikator
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3020; Prenosov: 878
 Celotno besedilo (5,30 MB) |
1652. Bolezni in moteči dejavniki v konceptu integralnega varstva gozdnih ekosistemov : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela na področju ciljnih raziskovalnih programov (CRP)Maja Jurc, Janez Titovšek, Dušan Jurc, Alenka Munda, Roman Pavlin, 2000, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, gozdovi, zdravstveno stanje, bolezeni, škodljivci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3162; Prenosov: 873
Celotno besedilo (13,69 MB) |
1653. |
1654. |
1655. |
1656. ROCKtheALPS : usklajeno kartiranje naravne ogroženosti zaradi skalnih podorov ter zaščitne funkcije gozdov na območju AlpBarbara Žabota, Milan Kobal, Mitja Skudnik, 2017, poljudni članek Ključne besede: skalni podori, funkcije gozdov, kartiranje naravne ogroženosti, ROCKtheALPS, Alpe, zaščitna funkcija gozdov
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4098; Prenosov: 742
Celotno besedilo (85,77 KB) |
1657. Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnostiDejan Firm, Janez Pirnat, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3870; Prenosov: 834
Celotno besedilo (5,26 MB) |
1658. 30 let spremljanja stanja gozdov v Sloveniji2017, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, gozdni ekosistemi, poškodbe gozdov, gozdna tla, svetlobne razmere, onesnaženost zraka, bioindikatorji, mestni gozdovi, vodna bilanca, genetski monitoring
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2017; Ogledov: 5852; Prenosov: 1503
Celotno besedilo (3,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1659. |
1660. |
