31. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja). Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4414; Prenosov: 1932 Celotno besedilo (898,94 KB) |
32. Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methodsNatalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed. Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4640; Prenosov: 1911 Celotno besedilo (876,54 KB) |
33. |
34. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča ŽekancBoštjan Košir, Robert Robek, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: poškodba drevja, pridobivanje lesa, model, tehnologija kratkega lesa, poškodba tal, vlaka, Kras, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4519; Prenosov: 1875 Celotno besedilo (1,09 MB) |
35. Osutost doba (Quercus robur L.) na trajnih raziskovalnih ploskvah v obdobju 1995-2000Matjaž Čater, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozd, hrast dob, Qurcus robur L., propadanje gozda, propadanje hrasta, trajna raziskovalna ploskev, osutost drevja, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4461; Prenosov: 1872 Celotno besedilo (485,73 KB) |
36. |
37. Zaključno poročilo projekta "Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik"Miran Čas, Polona Kalan, Anton Kralj, Tom Levanič, Robert Mavsar, Primož Simončič, Mihej Urbančič, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: onesnaženost okolja, vpliv na gozd, zdravstveno stanje, osutost drevja, bioindikacija onesnaženosti, ohranjenost tal, gozdna tla, Kamnik Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3404; Prenosov: 855 Celotno besedilo (2,11 MB) |
38. |
39. Razvoj in promocija gozdarskega zgibnega traktorja Woody NewBoštjan Košir, Marjan Lipoglavšek, Janez Krč, Jurij Marenče, Darko Klobučar, Jure Pokorn, Mirko Medved, Robert Robek, Robert Kranjc, 2000, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: spravilo lesa, gozdarski traktor, Woody, ergonomija, študij časa, poškodba drevja, obremenitev delavca, izpušni plin, poškodba tal, kalkulacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3155; Prenosov: 944 Celotno besedilo (40,34 MB) |
40. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste. Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4810; Prenosov: 885 Celotno besedilo (834,24 KB) |