Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Fenološka opazovanja dreves v gozdovih so pomemben vir podatkov za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na gozdove in druge naravne ekosisteme. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenoloških faz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listov za listavce ter dolžino vegetacijskega obdobja na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji. Obravnavali smo drevesne vrste bukev, dob, rdeči bor, črni bor in smreko v letih od 2004 do 2023. Ugotavljamo, da je nastop fenološke faze prvih listov na večini ploskev zgodnejši kot pred leti. Značilno zgodnejši nastop fenološke faze prvih iglic med leti smo ugotovili tudi za rdeči bor na ploskvi Brdo in črni bor na ploskvi Gropajski bori. Pri bukvi smo ugotovili značilne razlike med ploskvami. Nastop fenološke faze prvih listov bukve je bil najkasnejši na ploskvah Lontovž in Gorica, medtem ko je bil na ploskvah Fondek in Borovec v povprečju sočasen. Za fenološko fazo splošnega rumenenja listov pri bukvi so razlike med ploskvami manjše kot pri fenološki fazi prvih listov. Naši rezultati na ploskvah Borovec, Fondek in Gorica nakazujejo daljšanje vegetacijskega obdobja, pri čemer je na ploskvi Gorica daljšanje dolžine vegetacijskega obdobja manj izrazito in ni statistično značilno.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, gozdna drevesa, intenzivno spremljanje stanja gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 55
Celotno besedilo (430,40 KB)

Povzetek: Članek obravnava metode in načine merjenja dreves, ki ne zahtevajo odmerjanja razdalje od merilca do drevesa. V uvodu so na kratko podani prejšnji in sedanji načini izmere in priprave za izmero, v nadaljevanju pa je težišče na prikazu treh novih variantnih metod izmere. Za eno od njih je opravljen tudi praktični preizkus natančnosti in zanesljivosti, s posebnim ozirom na morebitno obremenjenost s sistematično napako ali biasom. Za primerjalno - referenčno višino je uporabljena višina, izmerjena s teodolitom. Zaradi realnejše ocene natančnosti nove metode je v preizkus in analizo vključena še izmera višin z višinomerom Suunto
Ključne besede: merjenje višine drevesa, višinomer, padomer, načini izmere, natančnost, točnost, sistematična napaka
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 1306; Prenosov: 347
Celotno besedilo (2,98 MB)

Ključne besede: beli topol, evropski črni topol, genski sklad, izbira drevesa, lokacija, spol, vrstna čistost, genetski označevalci, oblika lista, Drava, Slovenija, poročila
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 1027; Prenosov: 438
Celotno besedilo (67,27 MB)

Povzetek: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju.
Ključne besede: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 1218; Prenosov: 334
Celotno besedilo (734,44 KB)

Povzetek: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov
Ključne besede: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 1344; Prenosov: 379
Celotno besedilo (285,00 KB)