611. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, Franc Anderluh, Nikola Bešić, Peter Černelč, Tanja Čufer, Andrej Debeljak, Ibrahim Edhemović, Janez Eržen, Albert-Peter Fras, Eldar Gadžijev, Marko Hočevar, Janez Jazbec, Barbara Jezeršek Novaković, Andrej Kmetec, Elga Majdič, Uroš Mlakar, Mojca Modic, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Mirko Omejc, Stanislav Repše, Boris Sedmak, Uroš Smrdel, Mihael Sok, Primož Strojan, Breda Škrbinc, Alojz Šmid, Marjetka Uršič-Vrščaj, Vaneja Velenik, Samo Zver, Matjaž Zwitter, Janez Žgajnar, Mirjana Žumer-Pregelj, 2009, strokovna monografija Ključne besede: onkologija, zdravstvena statistika
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2018; Ogledov: 3248; Prenosov: 940
 Celotno besedilo (8,70 MB) |
612. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta Ljubljana : 1993-19971998, bibliografija Povzetek: Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani 1993-1997 predstavlja s predhodnimi bibliografijami, ki so vključevale dela objavljena od leta 1938 do 1992, 60 let strokovne in raziskovalne dejavnosti Onkološkega inštituta. Dela so razdeljena na sklope glede na vrsto dokumenta, znotraj tega pa so razporejena po letih objave in abecedi prvih avtorjev delavcev onkološkega inštituta. Njihova imena so natisnjena z velikimi črkami, imena zunanjih avtorjev pa z malimi. V bibliografskem zapisu so kratice naslovov revij povzete po Index Medicus-u' za kratico pa so navedeni podatki o letniku, številki zvezka, straneh in letu izdaje. V avtorskem kazalu so za imeni avtorjev navedene tekoče številke njihovih del. V stvarnem kazalu so dela razvrščena po abecednem redu deskriptorjev MESH-a (Medical Subject Headings). Slovenski deskriptorji so prevod angleških in so usklajeni z deskriptorji Biomedicine Slovenice.
Ključne besede: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2018; Ogledov: 3762; Prenosov: 999
Celotno besedilo (12,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
613. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani : 1988-19921993, bibliografija Povzetek: Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani predstavlja s prehodnimi bibliografijami, ki so vključevale dela objavljena od 1938 do 1987, 55 let strokovne in raziskovalne dejavnosti onkološkega inštituta.Dela so razporejena po letih objave in znotraj vsakega leta po abecednem redu prvih avtorjev, ki so delavci inštituta. Njihova imena so natisnjena z velikimi črkami, imena zunanjih avtorjev pa z malimi.V bibliografskem zapisu so kratice naslovov revij povzete po Index Medicus-u, za kratico pa so navedeni podatki o letniku, številki zvezka, straneh in letu izdaje.V avtorskem kazalu so za imeni avtorjev navedene tekoče številke njihovih del. Imena inštitutskih delavcev so natisnjena z velikimi črkami.V stvarnem kazalu so dela razvrščena po abecednem redu deskriptorjev MESH-a (Medical Subject Headings). Slovenski deskriptorji so prevod angleških in so usklajeni z deskriptorji Biomedicine Slovenice.
Ključne besede: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2018; Ogledov: 3581; Prenosov: 985
Celotno besedilo (8,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
614. |
615. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani : 1938-19821983, bibliografija Povzetek: Ob 45-letnici Onkološkega inštituta v Ljubljani (1938-1983) izdajamo bibliografijo strokovnih in znanstvenih del inštitutskih delavcev. Bibliografija obsega podatke prejšnjih dveh izdaj iz leta 1973 (razdobje 1938-1972) in iz leta 1978 (razdobje 1973-1977) ter podatke od leta 1978-1982 in predstavlja strokovno in raziskovalno dejavnost inštitutskih delavcev v času njihovega dela v inštitutu. Poleg objavljenih vsebuje tudi neobjavljena dela (poročila o raziskovalnih nalogah, doktorske disertacije, magistrska dela, diplomske naloge in drugo), niso pa vključene recenzije del in članki, objavljeni v dnevnem časopisju.
Ključne besede: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2018; Ogledov: 3437; Prenosov: 1334
Celotno besedilo (10,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
616. Oskrba bolnika ob koncu življenjaJernej Benedik, 2011, strokovni članek Povzetek: Oskrba bolnika ob koncu življenja skuša doseči dva cilja: bolniku omogočiti najboljšo kakovost življenja (umiranja) in poskrbeti za svojce. Za pravilno in pravočasno izvajanje je ključna prava ocena bolnikovega preživetja. Nepaliativni pristop pri oskrbi ob koncu življenja vodi v medicinsko neučinkovito zdravljenje in povečuje bolnikovo trpljenje. Obravnava simptomov je podobna kot v zgodnejših obdobjih paliativne oskrbe. Poseben izziv predstavlja zdravljenje z zdravili. Oskrba se nadaljuje tudi po bolnikovi smrti.
Ključne besede: umiranje, onkologija, terminalni bolnik, oskrba bolnika, paliativna nega
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3379; Prenosov: 803
Celotno besedilo (290,17 KB) |
617. Informatizacija zdravljenja bolnikov s protitumorskimi zdraviliMonika Sonc, 2011, strokovni članek Povzetek: Za kakovostno zdravljenje je nujna dobra informacijska podpora, ki omogoča nadzor nad zdravljenjem bolnikov in olajša delo zdravstvenim delavcem. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo uporabo zdravil nadgradili z računalniškim programom Cypro, ki omogoča celovit pristop k zdravljenju s protitumorskimi zdravili in pripravi teh zdravil. Program povezuje več vidikov zdravljenja in priprave zdravil ter interdisciplinarni ekipi zdravstvenih delavcev omogoča optimizacijo kakovosti, varnosti in ekonomičnosti zdravljenja s temi zdravili.
Ključne besede: onkologija, zdravljenje, protitumorska zdravila, zdravila
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2818; Prenosov: 744
Celotno besedilo (296,71 KB) |
618. Paliativna oskrbaMaja Ebert Moltara, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Paliativna oskrba (PO) je pomemben, nepogrešljiv sestavni del zdravstvene oskrbe bolnikov z neozdravljivo boleznijo in se izvaja na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Za celostno oskrbo paliativnih bolnikov skrbi multiprofesionalen tim, ki zagotavlja razreševanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih težav, s katerimi se soočajo paliativni bolniki ter njihovi svojci. Glavni cilj je skrb za čim boljšo kakovost življenja. PO priznava življenje in umiranje kot naraven proces.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, umiranje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3269; Prenosov: 830
Celotno besedilo (441,86 KB) |
619. Pomen kakovosti življenja pri bolnikih z rakomVaneja Velenik, 2014, strokovni članek Povzetek: Polovica bolnikov, ki so ozdravljeni, trpi za kasnimi zapleti zdravljenja, npr. telesnimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in seksualnimi. Poleg tega so zaskrbljeni zaradi morebitne kasne ponovitve tega ali pojava novega raka. Preživeli se pogosto soočajo z brezposelnostjo in diskriminacijo na delovnem mestu. Kako se bodo odzvali na diagnozo rak, zdravljenje in posledicami le-tega oz. same bolezni, pa je v veliki meri odvisno tudi od informacij, ki jim jih nudi zdravstveno osebje. Samoocena z zdravjem povezane kakovosti življenja (angl. Health-Related Quality of Life - HRQOL) bolnikov z rakom postaja sestavni del onkološke klinične prakse. Pomaga nam pri izbiri za bolnika najprimerrnejšega zdravljenja. Spremembe v HRQOL med zdravljenjem lahko napovedo slabši odgovor na zdravljenje in ponovitev bolezni. Pri napredovali bolezni je v pomoč pri presoji pričakovanega preživetja in tako pri optimalni paliativni obravnavi oziroma podpornem zdravljenju.
Ključne besede: kakovost življenja, bolniki, onkološki bolniki, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2856; Prenosov: 783
Celotno besedilo (589,79 KB) |
620. Razporeditev genotipov človeških virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu in cervikalno intraepitelijsko neoplazijo tretje stopnje (CIN 3) v SlovenijiNina Jančar, Eda Vrtačnik-Bokal, Mario Poljak, 2011, strokovni članek Povzetek: Rak materničnega vratu (RMV) se razvije prek več stopenj predrakavih sprememb in ga je z učinkovitim presejalnim programom mogoče preprečiti oz. odkriti in v zgodnjem stadiju uspešno zdraviti. Spolno prenosljiva okužba z visokotveganimi genotipi človeških virusov papiloma (angl. human papillomavirus, HPV) je nujni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu in RMV. Pred uvedbo cepljenja proti HPV smo želeli opredeliti razporeditev genotipov HPV pri bolnicah z RMV in bolnicah s predrakavimi spremembami najvišje stopnje (CIN 3) v Sloveniji. Razporeditev genotipov HPV smo analizirali na 284 vzorcih RMV. HPV dezoksiribonukleinsko kislino (DNK) smo dokazali v 262 od 278 vzorcev RMV (94,2 %). Ugotovili smo, da RMV najpogosteje povzročajo HPV 16, HPV 18 in HPV 33. Razporeditev genotipov HPV smo določili tudi na 261 vzorcih brisov materničnega vratu, odvzetih ženskam s CIN 3. V 253 od 261 vzorcev CIN 3 (96,9 %) smo dokazali prisotnost HPV DNK. V 80,6 % vzorcev smo našli le en visokotvegani genotip, v drugih vzorcih smo našli po več genotipov HPV (2 do 9 genotipov). Pri ženskah s CIN 3 so bili najpogosteje zastopani HPV 16, HPV 31 in HPV 33. Profilaktično cepljenje s trenutno dostopnimi cepivi proti HPV bi lahko preprečilo do 77 % primerov RMV in do 60 % primerov CIN 3 v Sloveniji, ki ju povzročata HPV 16 in HPV 18.
Ključne besede: onkologija, rak materničnega vratu, HPV
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3062; Prenosov: 786
Celotno besedilo (166,46 KB) |
