1. |
2. |
3. Sarkomi mehkih tkiv : priporočilaMarko Novak, Nina Turnšek, Mojca Unk, Tina Žagar, Olga Blatnik, Sonja Kramer, Marija Skoblar Vidmar, Andraž Perhavec, Gregor Vivod, Ana Blatnik, Katja Kogovšek, Tilen Novosel, Saša Marušič, Lorna Zadravec-Zaletel, Andreja Klevišar Ivančič, Jerca Blazina, Snežana Đokić, Maja Ebert Moltara, Tjaša Maslo, Maja Česen, Jože Pižem, 2026, strokovni članek Povzetek: Priporočila za obravnavo in zdravljenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv poudarjajo pomen individualne obravnave bolnikov v referenčnem centru z multidisciplinarnim timom za sarkome. V Sloveniji je to Onkološki inštitut Ljubljana (OIL). Ključna je slikovna diagnostika z MR in CT preiskavo ter biopsija z debelo iglo. Kirurško zdravljenje je temelj zdravljenja, radioterapija pa zmanjša tveganje za lokalno ponovitev bolezni. Sistemsko zdravljenje s kemoterapijo ali tarčnimi zdravili prihaja v poštev predvsem pri razširjeni, metastatski bolezni. Priporočila 2026 so na voljo na spletni strani OIL.
Ključne besede: sarkomi, onkološko zdravljenje, referenčni centri, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 285; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (474,37 KB) |
4. Pregled priporočil za genetsko in preventivno obravnavo pacientov s sindromom Li-FraumeniMaša Smrdel, Mateja Krajc, Ana Blatnik, 2026, strokovni članek Povzetek: Zarodne patogene različice v genu TP53 povezujemo z dedno predispozicijo za razvoj raka. Najbolj penetrantne med njimi povezujemo s klinično sliko sindroma Li-Fraumeni (LFS). V pri-čujočem prispevku želimo predstaviti genetsko ozadje in klinične značilnosti sindroma ter priporočila za genetsko testiranje in preventivno spremljanje posameznikov z LFS. Gre za redek dedni sindrom, povezujemo pa ga s širokim naborom različnih rakov, ki se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih – med njimi so najpogo-stejši: karcinom skorje nadledvične žleze, rak dojk, tumorji cen-tralnega živčnega sistema, osteosarkom in sarkomi mehkih tkiv. Beljakovinski produkt gena TP53 sodeluje v številnih celičnih procesih, med drugim pri popravljanju napak v DNK, nastalih med delitvijo celic, in pri programirani celični smrti. Razumevanje sindroma in klinična obravnava ljudi z LFS je od njegove prve opredelitve do danes močno napredovala. Vzporedno s tem se z leti spreminjajo indikacije in metode genetskega testiranja. Preventivno spremljanje po potrditvi LFS je zelo intenzivno in vključuje letne preiskave celega telesa z magnetno resonanco. Namen spremljanja je z zgodnjim odkriva-njem malignih sprememb omogočiti čim uspešnejše zdravljenje, kar vodi do boljšega preživetja in kakovosti življenja ljudi z LFS. Pacienti z diagnozo LFS, ki so bili v letih 2015–2026 obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana, so se v veliki večini odločili za spremljanje v skladu s preventivnimi priporočili in priporočila tudi dolgoročno upoštevajo.
Ključne besede: onkologija, onkološko zdravljenje, sindrom Li Fraumeni, zarodna patogena različica v TP53, genetsko testiranje
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 220; Prenosov: 88
Celotno besedilo (152,99 KB) |
5. Intenzivnost obsevanja pri bolnikih z napredovalim solidnim rakom v zadnjem obdobju življenjaNena Golob, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z napredkom onkologije in širjenjem terapevtskih možnosti se vse pogosteje odpira vprašanje ustreznosti zdravljenja ob koncu življenja. Paliativna radioterapija trenutno še ne velja za kazalnik agresivnosti obravnave v zadnjem obdobju življenja. Namen raziskave je bil oceniti uporabo specifičnega onkološkega zdravlje-nja – s poudarkom na radioterapevtskem zdravljenju – pri bolnikih s solidnim napredovalim rakom v zadnjem obdobju življenja.Metode: Retrospektivno smo analizirali odrasle bolnike z nap-redovalim solidnim rakom, zdravljene izključno na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki so umrli med letoma 2015 in 2019. Ocenili smo pojavnost agresivnega specifičnega onkološkega zdravljenja v zadnjem mesecu in zadnjih dveh tednih življenja.Rezultati: V ključili smo 1736 bolnikov. Vsaj eno obliko agre-sivnega zdravljenja je v zadnjem mesecu prejelo 538 (31 %) bolnikov, v zadnjih dveh tednih pa 250 (14,4 %). Najpogosteje je bilo uporabljeno sistemsko zdravljenje (15,7 % v zadnjem mesecu; 7,2 % v zadnjih dveh tednih), pri čemer je kemoterapijo prejelo 10,5 % bolnikov v zadnjem mesecu in 4,4 % v zadnjih dveh tednih življenja. Radioterapija je bila uporabljena pri 15,6 % bolnikov v zadnjem mesecu in pri 6,8 % v zadnjih dveh tednih življenja. V obdobju zadnjega meseca (z 11,9 % leta 2015 na 20,1 % leta 2019) in zadnjih dveh tednov (s 6,6 % leta 2015 na 10,2 % leta 2019) življenja je opazen trend naraščanja uporabe sistemske terapije. Uporaba radioterapije je v zadnjem mesecu življenja upadala (s 16,7 % leta 2015 na 12,5 % leta 2019), medtem ko je v zadnjih dveh tednih ostala stabilna (2015 – 6,3 % in 2019 – 6,7 %).Zaključki: Uporaba radioterapije v zadnjem mesecu življenja upada, v zadnjih dveh tednih pa ostaja stabilna, vendar je še vedno pogosta. Glede na primerljivo pogostost uporabe s sistemskim zdravljenjem predlagamo, da se radioterapija vključi med kazalnike agresivnosti obravnave ob koncu življenja
Ključne besede: onkologija, onkološko zdravljenje, zadnje obdobje življenja, agresivno specifično onkološko zdravljenje, kazalniki agresivne obravnave
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 243; Prenosov: 80
Celotno besedilo (270,61 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
