1. |
2. |
3. Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, Matteo Bottosso, Tim Pirc, Blaž Fricelj, Kristjan Jarni, Andrej Rozman, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.
Ključne besede: hrast, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 2316; Prenosov: 806
 Celotno besedilo (3,43 MB) |
4. |
5. Učinkovitost zatiranja invazivne tujerodne vrste navadne barvilnice : poraba časa in potencialne izboljšave pri negi mladjaPeter Smolnikar, Urban Žitko, Marija Kolšek, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V svetu invazivne tujerodne vrste rastlin (ITVR) povzročajo mnoge spremembe v okolju. Za zatiranje ITVR je znanih precej metod, primernost posamezne in posledično tudi uspešnost pa sta odvisni od vsakega primera posebej – predvsem od cilja, ki ga želimo doseči z zatiranjem. V študiji smo spremljali zatiranje navadne barvilnice v okviru nege mladja, tj. z rezjo pri tleh. Študija je potekala na objektu s površino 2,82 ha, dela so izvajali trije delavci. Cilji študije so bili ugotoviti porabo časa na površino in pridobiti manjkajoča znanja na področju izvajanja dodatnih ukrepov pri negi mladja. V povprečju so delavci za en hektar obžetve potrebovali 18,8 ure produktivnega časa. Po simulaciji študije na osemurni delavnik faktor neproduktivnega časa znaša 1,39 (σ = 0,053) in je nižji od priznanega državnega faktorja neproduktivnega časa (1,58) za sečnjo. Pri interpretaciji rezultatov je potrebna previdnost, ker so pri kratkotrajnih (manj obsežnih) študijah pogosto podcenjeni faktorji neproduktivnega časa. Teoretični izračun, ki temelji na linearni regresiji podatkov, kaže, da je za obžetev enega hektara v celoti potrebno okrog dvaindvajset ur. Kljub že tako nizkemu faktorju neproduktivnega časa je še rezerva za optimizacijo delovnega procesa, vendar so za to potrebne dolgotrajnejše in obsežnejše študije časa.
Ključne besede: gozdarstvo, invazivne rastline, zatiranje, nega pomladka, časovna študija, Phytolacca americana
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 868; Prenosov: 315
Celotno besedilo (449,80 KB) |
6. Usmerjanje obnove, nege in varstva gozdovaBoris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: obnova načrtov, gospodarjenje z gozdovi, nega gozdov, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 1019; Prenosov: 311
Celotno besedilo (37,24 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
