1. |
2. Dopolnjena priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom kožeMartina Reberšek, Janja Ocvirk, Primož Strojan, Marko Hočevar, Tanja Mesti, Barbara Perić, Katarina Šmuc Berger, Laura Đorđević Betetto, Vesna Zadnik, Olga Blatnik, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Nežka Hribernik, Gaber Plavc, Marko Kokalj, Katarina Barbara Karner, Katarina Zevnik, Maja Marolt-Mušič, Nada Rotovnik-Kozjek, Karla Berlec, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Nataša Puzić Ravnjak, 2026, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: koža, rak (medicina), zaščitni ukrepi, dejavniki tveganja, klinična diagnostika, stadij, prognoza, histopatologija, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, sledenje pacientov, prehranska podpora, paliativna oskrba, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2026; Ogledov: 188; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (742,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v LjubljaniEma Novinec, Janja Jan, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: IZHODIŠČA. Povezanost ustnega in sistemskega zdravja je obojesmerna. Namen naše raziskave je bil preveriti hipotezo, da obstajajo razlike med študenti medicine in dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani v splošnem znanju o ustnem zdravju in vedenju, povezanim z ustnim zdravjem. METODE. V presečni raziskavi smo s pomočjo vprašalnikov pridobili demografske podatke, podatke o vzdrževanju ustnega zdravja, znanju o ustnem zdravju ter o poznavanju povezave med ustnim in sistemskim zdravjem. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili t-test, test χ2 in metodo linearne regresije. REZULTATI. Sodelovalo je 239 študentov splošne medicine in 153 študentov dentalne medicine. Test χ2 je pokazal statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) med skupinama študentov pri vprašanjih glede vedenja, povezanega z ustnim zdravjem, splošnega znanja o vzdrževanju ustnega zdravja, dejavnikih tveganja za slabše ustno zdravje ter poznavanju povezav med ustnim in sistemskim zdravjem. Študenti dentalne medicine so imeli boljše znanje o ustnem zdravju (13,2 točk od 20) v primerjavi s študenti medicine (11,4 točk od 20; p < 0,001; t-test). Rezultati linearne regresije so pokazali, da se za vsako dodatno leto študijskega programa znanje poveča za 0,83 enote pri smeri Medicina in 1,36 enot pri smeri Dentalna medicina. RAZPRAVA. Rezultati potrjujejo hipotezo o razlikah v znanju o ustnem zdravju in vedenju med študenti obeh smeri. Z napredovanjem v višje letnike se izboljšuje razumevanje študentov obeh smeri o ustnem zdravju. Področje ustnega zdravja je treba bolj vključiti v učne načrte ter krepiti povezanost med študenti obeh smeri.
Ključne besede: ustno zdravje, študenti, znanje, vedenje, medicina, dentalna medicina
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 228; Prenosov: 75
Celotno besedilo (239,11 KB) |
4. Kronična ledvična bolezen v ambulantah družinske medicineVesna Homar, Danica Rotar-Pavlič, Marija Petek Šter, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: IZHODIŠČA. Kronična ledvična bolezen predstavlja resno javnozdravstveno težavo. V ambulantah družinske medicine je diagnoza kronična ledvična bolezen redko opredeljena kot osnovni razlog obravnave. Namen raziskave je bil oceniti, v kolikšnem deležu prepoznavamo osebe s kronično ledvično boleznijo, in podati predloge za izboljšanje prepoznave oseb z omenjenim obolenjem v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. METODE. Presečno, neintervencijsko raziskavo smo izvedli v 38 učnih ambulantah Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu predmeta Primarno zdravstveno varstvo, ki poteka za študente šestega letnika medicine. Študenti so za 30 zaporednih obiskovalcev ambulante družinske medicine, ki so privolili v sodelovanje v raziskavi, zbrali podatke o dejavnikih tveganja za kronično ledvično bolezen in o morebitnih pridruženih boleznih ter informacije dopolnili s podatki iz dokumentacije. Za statistično analizo so bili podatki anonimizirani. REZULTATI. V raziskavi je sodelovalo 38 ambulant družinske medicine in 1.146 preiskovancev. 14,5 % preiskovancev ni imelo niti enega dejavnika tveganja za kronično ledvično bolezen. Ledvično delovanje je bilo določeno pri 896 (78,2 %) obiskovalcih ambulante, ki so bili v povprečju stari 64,6 ± 15,4 leta. Kronična ledvična bolezen je bila prisotna pri 23,3 % preiskovancev, pri 13,4 % pa zabeležena v medicinski dokumentaciji. Albuminurijo je bilo mogoče določiti za 428 (37,5 %) obiskovalcev v 14 ambulantah. RAZPRAVA. V prihodnje je nujno treba izboljšati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o pogostosti in pomenu kronične ledvične bolezni ter izboljšati možnosti diagnostike na primarni ravni z dostopnostjo določanja albuminurije.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, neintervencijska prevalenčna raziskava, albuminurija, diagnostična pot, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 266; Prenosov: 78
Celotno besedilo (128,08 KB) |
5. Limfoblastoidne celične linije kot model in vitro za predklinično vrednotenje zdravilnih učinkovinMaša Kandušer, Tijana Markovič, Irena Mlinarič-Raščan, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Personalizirana medicina temelji na prilagajanju zdravljenja genotipu in fenotipu posameznika z namenom povečanja učinkovitosti terapije in zmanjšanja tveganja za neželene učinke. Pomembno vlogo pri njenem uveljavljanju imajo ustrezni predklinični modeli in vitro, ki omogočajo sistematično proučevanje interindividualnih razlik v odzivu na zdravilne učinkovine. Med pogosto uporabljenimi modeli so limfoblastoidne celične linije, pridobljene s transdukcijo človeških limfocitov B z virusom Epstein-Barr. Limfoblastoidne celične linije ohranjajo genetske značilnosti darovalca in predstavljajo uporaben model in vitro v genomskih, farmakogenomskih ter farmakoloških raziskavah. V članku so predstavljeni postopki priprave limfoblastoidnih celičnih linij, molekularni mehanizmi njihove imortalizacije ter njihova uporaba v predkliničnih študijah in personalizirani medicini. Obravnavane so tudi prednosti in omejitve uporabe limfoblastoidnih celičnih linij v predkliničnih študijah, zlasti vpliv transdukcije z virusom Epstein-Barr na celično fiziologijo, odzivnost na zdravila ter interpretacijo eksperimentalnih rezultatov. Limfoblastoidne celične linije predstavljajo pomemben podporni model in vitro, predvsem v zgodnjih fazah predkliničnih študij in kot dopolnilo naprednejšim celičnim sistemom v sodobni biomedicini.
Ključne besede: celični modeli in vitro, limfoblastoidne celične linije, predklinične študije, personalizirana medicina
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,23 MB) |
6. Nanotelesa : alternativa klasičnim monoklonskim protitelesomDavor Babič, Vladka Čurin-Šerbec, Ivana Jovchevska, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Težkoverižna protitelesa, prvič odkrita pri kamelidih leta 1989, predstavljajo nekonvencionalno obliko protiteles, sestavljeno izključno iz težkih verig in brez lahkih verig, značilnih za klasična protitelesa. Njihova posamezna variabilna domena, imenovana nanotelo ima ključne prednosti pred konvencionalnimi protitelesi: stabilnost, manjša velikost, visoka topnost v vodi, boljše prehajanje v tkiva in enostavna proizvodnja v rekombinantnih sistemih. Nanotelesa raziskujejo predvsem na področju diagnostike, kjer se uporabljajo v tehnikah, kot so pozitronska emisijska tomografija s hkratno računalniško tomografijo, biosenzorji in imunokromatografski testi. V terapevtske namene jih razvijajo za zdravljenje raka ter infekcijskih in avtoimunskih bolezni. Od prve odobritve kaplacizumaba leta 2018 so bila odobrena še tri zdravila na osnovi nanoteles, kar potrjuje njihov vse večji pomen v translacijski in klinični medicini.
Ključne besede: kaplacizumab, monoklonska protitelesa, nanotelesa, PET/CT, rak (medicina)
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. |
8. Nuklearna medicina : teranostika kot uresničena vizijaLuka Ležaič, 2026, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pred desetimi leti je bila teranostika v onkologiji predvsem obetaven koncept. Uporaba enake biološke tarče za diagnostične in terapevtske namene je bila uveljavljena pri diferenciranem karcinomu ščitnice in pri nekaterih nevroendokrinih neoplazmah (NEN), medtem ko je bila širša uporaba v rutinski klinični praksi še omejena. V zadnjem desetletju pa se je razvoj nuklearne medicine odvijal hitreje, kot je bilo pričakovati. Peptidna receptorska radionuklidna terapija (PRRT) pri NEN in z ligandi za prostato specifičnega membranskega antigena (PSMA) usmerjeno radiologandno terapijo (PRLT) pri karcinomu prostate sta postali standardni obliki zdravljenja. Molekularno slikanje ni več le diagnostična metoda, temveč vse bolj služi kot biološki označevalec za izbiro zdravljenja, napoved odziva, oceno prognoze in spremljanje heterogenosti bolezni. Nekatere napovedi izpred desetih let so se tako v celoti uresničile. Druge – predvsem na področju radiomike, umetne inteligence in individualizirane dozimetrije – so se razvijale počasneje. Hkrati so se odprla nova vprašanja, ki jih leta 2016 še nismo dovolj jasno prepoznali: pomen intra- in intertumorske heterogenosti, potreba po »multitracer« pristopu in omejitve standardiziranih odmerkov ter terapevstskih shem pri sistemski radioligandni terapiji (RLT). V prihodnjem desetletju bo razvoj teranostike verjetno usmerjen v nova beta- in alfasevalce, individualizirano dozimetrijo, kombinacije RLT z drugimi onkološkimi zdravljenji ter uporabo umetne inteligence in radiomike za izbiro in sledenje bolnikov. Teranostika je danes uresničena vizija, vendar hkrati šele začetek resnično individualizirane onkologije.
Ključne besede: nuklearna medicina, teranostika, molekularno slikanje
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2026; Ogledov: 235; Prenosov: 89
Celotno besedilo (210,37 KB) |
9. Kombinirana perkutana mehanska podpora pri kardiogenem šoku-prikaz dveh bolnikovPeter Radšel, Miša Fister, Milica Lukič, Robert Novak, Tomaž Goslar, Igor Mark, Marko Noč, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: kardiogeni šok, Impella, arteriovenski zunajtelesni krvni obtok (VA ECMO), akutni miokardni infarkt, miokarditis, intenzivna interna medicina
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 414; Prenosov: 245
Celotno besedilo (3,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Smernice za dobro klinično prakso (ICH E6 (R3))2026, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Dobra klinična praksa (GCP) je temelj etičnega, kakovostnega in sledljivega izvajanja kliničnih raziskav, saj v ospredje postavljajo varovanje pravic, varnosti in dobrobiti udeležencev ter zanesljivost rezultatov. Posodobljene smernice ICH GCP E6(R3), veljavne od 23. julija 2025, poudarjajo, da se kakovost raziskave začne že pri idejni zasnovi in pripravi protokola, zato je treba ključne dejavnike kakovosti, tveganja, dokumentacijo in nadzor opredeliti že na začetku. Novosti vključujejo tudi večji poudarek na upravljanju podatkov, sledljivosti sprememb, varnosti informacijskih sistemov, vlogi etične komisije, nadzoru sponzorja ter preglednosti po zaključku raziskave, vključno s pravočasno objavo rezultatov. Smernice so strukturirane v osrednji dokument s splošnimi načeli in Prilogo 1 za intervencijska klinična preskušanja, medtem ko Priloga 2, ki bo zajela ne tradicionalna preskušanja in podatke iz realnega sveta, v tej izdaji še ni vključena. Slovenski prevod je pripravljen z namenom, da bi bila vsebina smernic bolj razumljiva širšemu krogu strokovnjakov in drugim sodelujočih v kliničnih raziskavah.
Ključne besede: klinična medicina, klinične raziskave, standardi, medicinska etika, medicinske raziskave
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2026; Ogledov: 507; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,03 MB) |
