11. |
12. |
13. Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdoviMitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije. Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3150; Prenosov: 796 Celotno besedilo (368,58 KB) |
14. Iskanje dokumentov za področje lesarstva s pomočjo vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) v vzajemni bazi podatkov COBIB.SITomaž Bartol, Jan Stržinar, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) dokumentom s področja lesarstva v slovenski Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov Cobib.si, možnosti iskanja z vrstilci in povezavo vrstilcev z izbranimi predmetnimi oznakami. Identificirali smo najpomembnejše vrstilce za lesarstvo in sorodne vsebine. Z rabo predpon DC= (Comarc podpolje 675a) in UC= (Comarc podpolje 675c) ukaznega iskanja smo ocenili pogostnost rabe posameznih vrstilcev. Preverjali smo sopojavnost skupin vrstilcev, povezavo s tipologijo raziskovalcev ter slovenskim jezikom. Pri izbranih vrstilcih smo ocenili prekrivanje vrstilcev in predmetnih oznak, ki zajemajo pojem lesa oz. lesarstva. Testirali smo zasnovo najustreznejše iskalne sintakse. Katalogizatorji izpolnjujejo podpolji 675a in 675c po različnih načelih. Vrstilci v polju 675c se določajo na temelju normiranega šifranta, ki problematiko opiše le na širši vsebinski ravni in je manj primeren za določanje ožje vsebine z vidika lesa. Vrstilci iz dveh skupin (630*8*ter 674*) se dokumentom določajo najpogosteje, zajemata pa jih obe podpolji, vendar se vrstilci iz skupine 630*8* prirejajo podpolju 675c redko, vrstilci iz skupine 674* pa dokaj pogosto. Pri istem dokumentu se v obe podpolji pogosto prirejajo vrstilci iz različnih širših skupin, zato je treba za optimalni iskalni odziv uporabiti unijo obeh podpolj. Nadaljnja analiza prekrivanja vrstilcev s predmetnimi oznakami na primeru vrstilcev 674* oz. 630*8* in izpeljankah iz korena les- je pokazala, da pomemben odstotek (35 % oz. 34 %) dokumentov ne vsebuje predmetnih oznak, izpeljanih iz korena les. Ključne besede: vrstilci UDK, UDK, predmetne oznake, iskalna sintaksa, iskalni odziv, natančnost, baze podatkov, COBIB.SI Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4553; Prenosov: 1920 Celotno besedilo (939,31 KB) |
15. Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektovTom Levanič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike. Ključne besede: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4381; Prenosov: 1862 Celotno besedilo (1,30 MB) |
16. |
17. |
18. |
19. Spremljanje razvrednotenja in poškodovanosti gozdov : navodila za obračun podatkov Popisa 2007 z opisom zgradbe zbirke podatkovGal Kušar, Anže Japelj, Barbara Polanšek, Matija Mlinar, 2009, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: poškodbe gozdov, inventure gozdov, popisi gozdov, zbirke podatkov, priročniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2881; Prenosov: 689 Celotno besedilo (12,40 MB) |
20. |