Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (lesna zaloga) .

1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Površine, lesna zaloga, prirastek in etat po gozdnih gospodarstvih : predstavitev podatkov popisa gozdov 1980
Vid Mikulič, 1985

Ključne besede: lesna zaloga, prirastek, gozdovi, etat, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2011; Prenosov: 629
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov
Gal Kušar, Aleš Poljanec, Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, 2021

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2021; Ogledov: 555; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (686,93 KB)

6.
7.
8.
9.
Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005

Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2639; Prenosov: 965
.pdf Celotno besedilo (256,15 KB)

10.
Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozdu
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2006

Povzetek: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Ključne besede: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2596; Prenosov: 874
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh