1. Količinska, strukturna, prostorska in energijska ocena potencialov lesne biomase za energijske namene v Sloveniji : elaboratBorut Bitenc, Lojze Žgajnar, Boštjan Košir, Tomaž Cunder, Igor Sirk, 1996 Ključne besede: obnovljivi energijski viri, lesna biomasa, grmišča, dendromasa, lesni ostanki, kurivo, kurilnost, gozd, nega DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2311; Prenosov: 653
Celotno besedilo (4,22 MB) |
2. Količinska, strukturna, prostorska in energijska ocena stanja in potencialov lesne biomase za energijske namene v Sloveniji : elaboratLojze Žgajnar, Borut Bitenc, Boštjan Košir, Anton Kralj, 1995 Povzetek: Energetska učinkovitost, smotrna raba energije, varčevanje z energijo, ter raba obnovljivih alternativnih in okolju prijaznih virov, so temeljni cilji strategije razvoja slovenske energrtike. Med obnovljivimi viri ima pomembno mesto tudi lesna biomasa (drva, lesni ostanki), ki je v Sloveniji tradicionalno pomemben vir energije. Poznavanje sedanjega stanja tega vira je tudi temeljni pogoj za stvarnejše načrtovanje rabe lesne biomase v prihodnje. Pričujoči elaborat je analiza stanja nastanka in porabe lesne biomase v slovenski energetiki v letu 1994. Prikazane so količine, vrste, struktura, energijska vrednost ter viri nastajanj in porabe po regijah (po Gozdnogospodarskih območjih Slovenije. Ključne besede: obnovljivi energijski viri, lesna biomasa, drva, lesni ostanki, kurivo, kurilnost DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2327; Prenosov: 633
Celotno besedilo (10,93 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov : zaključno poročilo projekta (V2-1126)Primož Simončič, Klemen Eler, Milan Kobal, Matevž Triplat, Iztok Sinjur, Daniel Žlindra, Matevž Mihelič, Robert Roblek, Mitja Piškur, Jaka Klun, Tine Premrl, Nike Krajnc, 2014 Ključne besede: lesna biomasa, zeleni sekanci, hranila, poškodbe tal, tehnološki modeli, časovne študije DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2415; Prenosov: 696
Celotno besedilo (162,77 MB) |
8. |
9. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovGal Kušar, Aleš Poljanec, Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, 2021 Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji. Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice DiRROS - Objavljeno: 12.07.2021; Ogledov: 549; Prenosov: 251
Celotno besedilo (686,93 KB) |
10. |