151. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4767; Prenosov: 1993
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
152. Anatomija lesa za loke godalKatarina Čufar, Blaž Demšar, Martin Zupančič, Gerald Koch, Primož Oven, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Ključne besede: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4985; Prenosov: 2024
Celotno besedilo (1,49 MB) |
153. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v SlovenijiNike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Ključne besede: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4212; Prenosov: 1916
Celotno besedilo (4,90 MB) |
154. Lunarni les - mit ali resničnostNiko Torelli, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Znanost ni mogla potrditi pozornost zbujajočih lastnosti "lunarnega" lesa, tj.lesa, posekanega ob "pravem času", kot ga "narekujejo" lunine mene, zodiaška znamenja in presenetljivi fiksni termini. Lunarni les naj bi imel posebne oz. za les nenavadne lastnosti: ne trohni, ne gnije, ne lotijo ga se insekti, ne gori, je bolj suh, se ne krči, ne poka, se ne veži in je zelo trd.Predstavljen je Gozdarsko-lesarski lunarni koledar za leto 2005. Ob dvomu o učinku Luninih "impulzov" na kvaliteto lesa, se iz povsem koledarskih razlogov zdijo problematični "fiksni" termini (npr. 1. marec) in vloga (premaknjenih) zodiaških znamenj. Lunarni les resda utegne imeti boljše lastnosti, vendar ne zaradi kozmičnih vplivov, ampak zaradi skrbnega izbora najboljših dreves (npr. "resonančna" starejša smrekovina, nem. Geigenbäume) inskrbnega ravnanja po poseku.
Ključne besede: lunarni les, lastnosti lesa, lunarni les, znanost o lunarnem lesu, kritika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4500; Prenosov: 2015
Celotno besedilo (507,49 KB) |
155. Vpliv lepilnega spoja na prečno difuzijo vode v lepljenem lesuBogdan Šega, Jože Resnik, Bojan Bučar, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lepilni spoj v sistemu les-lepilo-les pomeni dodaten upor, ki ovira prehod vode. Povečan upor zlepljenih preskušancev je posledica lepila v spoju in tudisprememb v lastnostih lesa, zlasti povečane gostote ter lokalno manjše higroskopičnosti, ki sta posledici izpostavitve lesa pogojem lepljenja. Primerjali smo kinetike navlaževanja masivnih bukovih preskušancev in zlepljenih preskušancev (uporabili smo tekoča PVAc, UF, MUF, FRF in epoksidna lepila ter FF lepilni film) ter vzporednih preskušancev, ki so bili brez lepilnih spojev, so pa bili izpostavljeni pogojem lepljenja. Difuzijske koeficiente smo določili z uporabo nestacionarne metode. Ugotovili smo, da tanki lepilni spoji, izdelani s tekočimi lepili, niso bariera, ki bi učinkovito zadržala prodiranje vezane vode v lepljenec. Večji upor ustvarjajo le spoji s FF lepilnim filmom. Med difuzijskimi koeficienti, izračunanimi iz analitičnih rešitev in rešitve enačbe prvega reda, obstajajo statistično značilne razlike. Prečno difuzijo vodne pare in vezane vode v lesu lahko opišemo kot sistem prvega reda.
Ključne besede: lepilni spoj, les-lepilo-les, difuzivnost, vodna para, vezana voda, nestacionarna emtoda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4456; Prenosov: 1863
Celotno besedilo (10,06 MB) |
156. Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesaMatej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4363; Prenosov: 1920
Celotno besedilo (417,63 KB) |
157. Uporaba transmisijske elektronske mikroskopije ter uv-mikrospektrofotometrije za določanje lignina v celični steni iglavcevJožica Gričar, Katarina Čufar, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kalijev permanganat je kot reagent v transmisijski elektronski mikroskopiji (TEM) zelo uporaben za ugotavljanje prisotnosti lignina v različnih morfoloških področjih lesa. Ker je metoda le kvalitativna, je priporočljivo rezultate, ugotovljene s TEM, potrditi še s kakšno drugo kvantitativno metodo,kot je npr. UV-mikrospektrofotometrija (UMSP). Metoda UMSP je zelo primerna za določanje vsebnosti lignina in njegove porazdelitve v lesnem tkivu. V članku je predstavljena metodologija in uporabnost TEM ter UMSP pri proučevanju porazdelitve lignina v celični steni.
Ključne besede: UV-mikrospektrofotometrija, transmisijska elektronska mikroskopija, kalije permanganat, svetloba mikroskopija, lignin, celična stena, les, iglavci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4315; Prenosov: 1925
Celotno besedilo (823,67 KB) |
158. Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesaMiha Humar, Franc Pohleven, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Ključne besede: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4371; Prenosov: 1897
Celotno besedilo (232,11 KB) |
159. Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivityJožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4381; Prenosov: 1979
Celotno besedilo (119,73 KB) |
160. Les - skladišče ogljikaIgor Lipušček, Vesna Tišler, 2003, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljeno globalno gibanje ogljikovega dioksida, ki je zaradi velikih količin najpomembnejši toplogredni plin. Preučevali smo ogljikov cikel in možnosti za njegovo podaljšanje, kjer smo analizirali mehanizme, ki ogljikov dioksid odstranjujejo iz ozračja in ga za daljše časovno obdobje vežejo v trdne substance. Osredotočili smo se na ponor ogljikovega dioksida v lesno biomaso in skladiščenje ogljika v lesu. Na osnovi podatkov za delež komponent lesa in s kemijsko analizo komponent smo izračunali delež ogljika v lesu in ekvivalentno količino ogljikovega dioksida, ki je bila v procesu fotosinteze porabljena za nastanek 1 kg lesne materije. Ugotovili smo, da se za nastanek 1,0 kg absolutno suhega lesa v procesu fotosinteze iz atmosfere povprečno porabi 1,8 kg ogljikovega dioksida.
Ključne besede: ogljikov cikel, ogljikov dioksid, ponor ogljika, les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4375; Prenosov: 1960
Celotno besedilo (370,05 KB) |
