11. |
12. Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah (V4-1623) : končno poročiloNikica Ogris, Andrej Kobler, Tatjana Veljanovski, Peter Pehani, Maarten De Groot, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: model, napoved, prognoza, lps typographus, Pityogenes chalcographus, multispektralen posnetek, informacijski posnetek, informacijski sistem, sistem obveščanja, hiperspektralna kamera, žarišče podlubnikov, lubadarji, nadzor, ogroženost iglavcev, zdravstveno stanje dreves, javna gozdarska služba, rojenje podlubnikov, sistem zgodnjega odkrivanja Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2196; Prenosov: 1100 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Urejanje poslovnih razmerij pri gospodarjenju z državnimi gozdoviBoštjan Košir, Iztok Winkler, Mirko Medved, Robert Krajnc, Jelka Malnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: državni gozd, gozdni lesni proizvodi, stroški, gozdno delo, poslovanje, javna gozdarska služba Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2875; Prenosov: 857 Celotno besedilo (6,39 MB) |
14. Sanacija gozdov po katastrofah in Zavod za gozdove SlovenijeDamjan Oražem, 2017, strokovni članek Povzetek: S podnebnimi spremembami postajajo ujme v gozdovih nekaj vse bolj vsakdanjega. V takih situacijah se povečajo pričakovanja vseh deležnikov do Zavoda za gozdove Slovenije; po eni strani so upravičena, po drugi pa so pogosto nerealna. Glede na lastniško strukturo gozdov je uspeh sanacije dejansko v veliki meri odvisen od javne gozdarske službe, pri čemer se delovanje slednje v takih situacijah stežka obdrži le v okviru nalog, ki ji jih določa zakon o gozdovih. Po obsežnih ujmah je sanacija gozdov obsežna in kompleksna naloga, ki se jo je treba lotiti sistematično, z jasnim upoštevanjem prioritet in sledenjem ciljem. Pričakovanja javnosti, lastnikov gozdov, medijev in politike so ob pričakovanih zapletih pogosto tista ovira javni gozdarski službi, ki včasih zbuja dvome o pravilnosti postavljenih ciljev znotraj te službe, zlasti pa zunaj nje. Naravne katastrofe v gozdovih pomenijo škodo za marsikoga, od lastnikov naprej, pomenijo pa tudi spekter novih priložnosti, med drugim tudi za razmislek o spremembah pri gospodarjenju z gozdovi oziroma gozdnimi ekosistemi. Obnova gozdov vsebuje tudi vprašanja o genetskem materialu, drevesnih vrstah sadik, negi in še mnogočem, nenazadnje tudi o usklajenosti živalske komponente z rastlinsko, kar lahko onemogoči uspešno obnovo gozdov. Vsekakor so sanacije gozdov po ujmah tudi preizkusni kamen za ustreznost delovanja javne gozdarske službe. Ključne besede: gozdovi, obnova gozdov, javna gozdarska služba, ujme, Zavod za gozdove Sovenije Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 3844; Prenosov: 781 Celotno besedilo (374,94 KB) |