Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Večji del srednjeevropskega odziva na požare v naravnem okolju temelji na uporabi gasilskih vozil in velikih količin vode. Povečana intenzivnost in pogostost požarov v naravnem okolju na območju srednje Evrope je v zadnjih letih marsikje presegla gasilne zmogljivosti posameznih držav. Forest camp je tečaj varstva pred gozdnimi požari, ki poskuša na enem mestu prikazati dobre prakse gašenja požarov v naravnem okolju z vsega sveta. Glavni pouda-rek izvedbe leta 2024 je bil namenjen gašenju z ročnimi sredstvi ter preventivni in intervencijski uporabi ognja. Ti pristopi, ki imajo dolgo in uspešno tradicijo v Ameriki, Avstraliji in južni Afriki, se počasi uveljavljajo tudi v Evropi. Nekatere dobre prakse se že uporabljajo v Sloveniji, druge pa bi bilo smiselno prenesti v naše okolje. Posebnost tega tečaja je, da ni namenjen le gasilcem, ampak tudi gozdarjem, raziskovalcem in političnim odločevalcem, ki izkušnje skupaj nabirajo in izmenjujejo na terenu. Mednarodna izmenjava dobrih praks gašenja gozdnih požarov in mreženje strokovnjakov s tega področja je zagotovo eden izmed pomembnih stebrov zagotavljanja požarno odpornejše prihodnosti naravnega okolja.
Ključne besede: gozdni požari, izobraževanje, preventivna uporaba ognja, ročno orodje
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 35
Celotno besedilo (725,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: gozdni požari, gorski svet
Objavljeno v DiRROS: 09.12.2025; Ogledov: 258; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,47 MB)

Ključne besede: gozdni požari, varstvo pred požari
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 468; Prenosov: 181
Celotno besedilo (343,19 KB)

Ključne besede: gozdni požari, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 907; Prenosov: 237
Celotno besedilo (291,25 KB)

Povzetek: Gozdni požari postajajo vse pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti, pri čemer pa so še posebno ranljiva gorska območja. Tam so posledice požarov hujše, saj otežen dostop in strm teren povzročata hitrejše širjenje ognja in zahtevnejše gašenje. Poseben primer je bil požar na Potoški gori leta 2022, ki je povzročil veliko ekološko in ekonomsko škodo. Izkušnje kažejo, da v gorskih predelih za učinkovito obvladovanje požarov potrebujemo dobro zasnovano gozdno infrastrukturo, ki omogoča prevoz gasilcev in tehnike, za gašenje zračno podporo in bližino ustreznih vodnih virov. Sanacija prizadetih območij vključuje preprečevanjem erozije tal, posek poškodovanih dreves in omejeno ciljno obnovo s sajenjem in setvijo. Požari v strmini sicer ustvarjajo nove ekološke niše, vendar ob tem nastajajo tudi številni izzivi, kot so težave pri naravni obnovi zaradi odsotnosti semenjakov, izpostavljenosti eroziji in vremenu, objedanju divjadi ter zmanjšani motivaciji lastnikov gozdov za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je usklajeno delovanje gozdarjev, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov in lokalne skupnosti, da bi zagotovili uspešno obnovo gozdnih ekosistemov. Za zmanjšanje tveganja prihodnjih požarov je nujna prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov in uvedba učinkovitih preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi upoštevanje protipožarne vloge gozdnih cest ter drugih infrastrukturnih elementov. Pomembno je tudi usmerjanje rekreacije v naravnem okolju in ozaveščanje vse družbe o nevarnostih požarov, ki jih v večini povzročamo ljudje.
Ključne besede: gozdni požari, gorski svet, Potoška gora, sanacija gozdov po požaru, sanacijski načrt, obnova požarišča
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 1132; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,24 MB)