Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdna pa%C5%A1a) .

71 - 80 / 162
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi
Mitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.
Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3161; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (368,58 KB)

72.
Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?
Špela Pezdevšek Malovrh, Matevž Mihelič, Janez Krč, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 5108; Prenosov: 3038
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

73.
Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa?
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: sanitarna sečnja, strojna sečnja, les lubadark, kakovost lesa, lesnopredelovalna industrija, gozdna tla
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 2919; Prenosov: 698
.pdf Celotno besedilo (45,24 KB)

74.
75.
Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gozdarstvo, ujme, gorsko kolesarjenje, drevesa, vetrolom, gozdna pedagogika
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3437; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (43,96 KB)

76.
Latest developments in soil physical analysis : the dynamic computer tomography and radon gas diffusion
Dietmar Matthies, 1997, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna tla, propustnost, analiza tal, metode
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4216; Prenosov: 1709
.pdf Celotno besedilo (937,57 KB)

77.
Značilnosti celostne gozdne inventure v sistemu sonaravnega upravljanja z gozdovi
Milan Hočevar, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna inventura, kontrolna vzorčna metoda, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4377; Prenosov: 1836
.pdf Celotno besedilo (863,08 KB)

78.
Spreminjanje zgradbe gozda pod vplivom antropogenih motenj na primeru Obdravske Dobrave
Aleksander Golob, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zgodovina gozda, steljarjenje, gozdna tla, zgradba gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4581; Prenosov: 1829
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

79.
Naravoslovje in gozdarske znanosti jutri
Dušan Mlinšek, 1987, strokovni članek

Ključne besede: naravoslovje, gozdna pedagogika, gozdarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4339; Prenosov: 1865
.pdf Celotno besedilo (415,42 KB)

80.
Izboljšanje učinkovitosti in informacijske vsebine gozdne inventure s stratificiranim vzorčenjem
David Hladnik, Milan Hočevar, 1989, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdna inventura, stratificiranje, sestojne karte
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4015; Prenosov: 1798
.pdf Celotno besedilo (1005,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh