61. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za uporabo tablične aplikacije pri popisu 2018Mitja Skudnik, Andrej Grah, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: tablična aplikacija, popis 2018, gozdovi, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 31.01.2020; Ogledov: 1912; Prenosov: 650
 Celotno besedilo (3,25 MB) |
62. FNAWS area and biomass report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Anže Martin Pintar, Mitja Piškur, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna inventura, nacionalna gozdna inventura, Slovenija, definicije
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1916; Prenosov: 398
Datoteka (816,73 KB) |
63. Biomass country report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Boštjan Mali, Andrej Grah, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna inventura, državna gozdna inventura, Slovenija, metoda ocenjevanja, skupine drevesnih vrst
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1752; Prenosov: 344
Datoteka (576,46 KB) |
64. Didaktični programi za gozdno pedagogiko za Vrtec Petra Klepca in Osnovno šolo Cerkno2019, drugo učno gradivo Povzetek: Gozd s svojim dinamičnim utripom predstavlja bogato in neponovljivo vzgojnoučno okolje. Otroci ga občutijo z vsemi čuti, ga preoblikujejo po lastnih zamislih in gozd preoblikuje njih. Ponuja jim ustvarjalno okolje, ki porodi iskrive zamisli, pozitivna čustva, jih umiri in jim pomaga odkrivati lastne izrazne možnosti. Odkrivanje gozda otroke popelje do razburljivih doživetij, jim omogoča oddih v naravi, krepitev gibalnih sposobnosti, čutnih zaznav, razumevanja naravnih zakonitosti in procesov, spodbuja njihovo ustvarjalnost od najzgodnejšega obdobja pa do pozne odraslosti.
Ključne besede: spoznavanje okolja, gozdna pedagogika, otroški vrtci, osnovne šole, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2019; Ogledov: 3776; Prenosov: 1554
Celotno besedilo (28,65 MB) |
65. |
66. Monitoring zaloge ogljika v gozdovih in na drugih rabah zemljišč : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Mitja Skudnik, Boštjan Mali, 2019, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdarstvo, velikoprostorski monitoring, nacionalna gozdna inventura, sistematično vzorčenje, stalne vzorčne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2019; Ogledov: 2837; Prenosov: 940
Celotno besedilo (6,57 MB) |
67. Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva : projekt LIFE IP CARE4CLIMATE : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Primož Simončič, 2019, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdarstvo, tla, raba tal, ujme, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 17.07.2019; Ogledov: 2760; Prenosov: 872
Celotno besedilo (671,16 KB) |
68. Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posestiBlaž Fricelj, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov
Ključne besede: MOTI, sestojni parametri, zasebna gozdna posest, pametni telefon, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 3038; Prenosov: 790
Celotno besedilo (419,59 KB) |
69. Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih talAnton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2019; Ogledov: 3480; Prenosov: 902
Celotno besedilo (399,07 KB) |
70. Trajnostna rekreacija in turizem v gozdu : zbornik zaključne konference CRP projekta Priprava strokovnih izhodišč za turistično in rekreacijsko rabo gozdov, 11. september 2018, Ljubljanani določena Povzetek: Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.
Ključne besede: raba gozdov, trajnostna strategija, gozdna pedagogika, turistične kmetije, lastniki gozdov, medvedi, zakonodaja, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.10.2018; Ogledov: 5059; Prenosov: 1474
Celotno besedilo (12,57 MB) |
