41. Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcihAleš Golob, Mojca Nastran, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje. Ključne besede: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 3446; Prenosov: 1991 Celotno besedilo (950,31 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Aktivnost 1.3.1 Seznam škodljivih organizmov in zahtev, ki jih morajo gozdni drevesničarji upoštevati pri zagotavljanju GRM in zdravju sadik : delovni sklop 1.3 Pomen bolezni in škodljivcev GRM na poslovno uspešnost semenarn in drevesnicNikica Ogris, Barbara Piškur, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi, gozdni reprodukcijski material, gozdna drevesnica, zdravje sadik, vitalnost sadik, zdravstveni nadzor, ukrepi Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 906; Prenosov: 268 Celotno besedilo (345,25 KB) |
43. Gozdni rastiščni tipi Slovenije, vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti : Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Zavod za gozdove SlovenijeJurij Diaci, 2021, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: gozdovi, gozdna rastišča, tipologija, prikaz knjige Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 385 Celotno besedilo (463,25 KB) |
44. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, strokovna monografija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura Objavljeno v DiRROS: 19.10.2021; Ogledov: 2903; Prenosov: 1471 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
45. Značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v SlovenijiŠpela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi, opravljeni leta 2019, je bilo zajetih 544 naključno izbranih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Več kot polovica anketi%ranih ima v lasti gozdno posest, veliko od 1 do 4,99 ha. Za 62 % anketiranih je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. V obdobju 2015%2019 je sečnjo in spravilo opravljalo 71 % anketiranih, ki so v tem času skupaj posekali nekaj manj kot 50.000 m3 lesa (24 m3 /ha ali 141 m3 na gospodinjstvo). Intenziteta sečnje je bila najvišja pri zasebnih lastnikih z malimi gozdnimi posestmi (do 0,99 ha), in sicer v povprečju 41,4 m3 /ha. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med velikostjo gozdne posesti in intenziteto sečnje. V anketi je bilo ugotovljeno, da so za 41 % sečnje in spravila poskrbeli poklicni izvajalci del. Z raziskavo smo potrdili značilen vpliv velikosti zasebne gozdne posesti na način izvedbe sečnje in spravila. Rezultati so pokazali, da je največji delež zasebnih lastnikov, ki vsa dela opravijo s pomočjo najetih izvajalcev, v velikostnem razredu gozdne posesti od 5 do 9,99 ha. Z raziskavo nismo potrdili statistično značilnih razlik v intenziteti sečnje med spoloma zasebnih lastnikov gozdov Ključne besede: zasebni lastniki, anketa, intenziteta sečnje, struktura lastnikov, gozdna posest, sečnja, spravilo, zasebni gozdovi Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3238; Prenosov: 2034 Celotno besedilo (953,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
46. Gozdne učne točke v mestnem gozdu GolovecUrša Vilhar, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: drevesne vrste, urbani gozdovi, ekosistemske storitve, gozdne funkcije, gozdna pedagogika, gozdne učne poti Objavljeno v DiRROS: 22.04.2021; Ogledov: 1494; Prenosov: 448 Celotno besedilo (3,67 MB) |
47. |
48. Preverjanje uporabnosti modela SiWaWa za simuliranje razvoja čistih bukovih in smrekovih enomernih sestojev v SlovenijiMatija Klopčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modeli razvoja gozdov napovedujejo razvoj dreves in gozdnih sestojev glede na drevesne, sestojne, rastiščne in gozdnogospodarske dejavnike. Zaradi kompleksne narave gozdnih ekosistemov in dolgih proizvodnih ciklov je modeliranje razvoja gozdov pomemben sestavni del upravljanja gozdov. Sestojni modeli so bili prepoznani kot primerni za podporo odločanju pri upravljanju z gozdovi. Primer takega modela je švicarski model SiWaWa, ki smo ga preizkusili v pričujoči raziskavi. Na štirih vzorcih po 50 stalnih vzorčnih ploskev v negospodarjenih in gospodarjenih čistih bukovih in čistih smrekovih enomernih sestojih smo izvedli simulacije razvoja gozdov za obdobje 10 let, nato pa smo primerjali dejanske vrednosti in modelske napovedi za sestojno temeljnico G, število dreves N in srednje temeljnični premer Dg. Napovedovanje razvoja čistih bukovih gozdov je bilo zadovoljivo točno; v negospodarjenih sestojih je celotna napaka RMSE za sestojno temeljnico znašala 2,35 m2 /ha, v gospodarjenih sestojih pa 3,42 m2/ha ob upoštevanju le posekanih dreves in 4,35 m2/ha ob upoštevanju celotne mortalitete. Enako ne moremo trditi za napovedovanje razvoja čistih smrekovih sestojev. Pri slednjih so bile mere točnosti znatno slabše, saj so RMSE za napovedano sestojno temeljnico znašali 8,94 m2/ha za negospodarjene in 6,13 m2/ha ter 6,11 m2/ha za gospodarjene sestoje ob upoštevanju poseka oziroma celotne mortalitete. Model SiWaWa, ki je parametriziran za švicarske gozdove, se zdi uporaben za simuliranje razvoja čistih bukovih gozdov brez simuliranega ukrepanja (poseka) ali z njim. Zanesljive simulacije razvoja čistih smrekovih sestojev pa model zaenkrat še ne omogoča. Ključne besede: model razvoja gozdov, gozdni sestoj, gozdna inventura, simulacije razvoja gozdov, sestojna temeljnica, število dreves, srednje temeljnični premer Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1602; Prenosov: 492 Celotno besedilo (426,06 KB) |
49. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2021 (gozd/drugo gozdni zemljišče/negozd) : spletni uvajalni seminar za sodelavce GIS, ki bodo interpretirali ploskve drugega panela Nacionalne gozdne inventure na mreži 2 km x 2 km preko Slovenije, 10. - 11. 2. 2021Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, 2021, druga izvedena dela Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, raba zemljišč, gozdovi, negozd, druge gozdne površine Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 1535; Prenosov: 0 |
50. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2020 (gozd/drugo gozdno zemljišče/negozd) : navodila za kabinetno deloMitja Skudnik, Andrej Grah, Marko Kovač, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, raba zemljišč, gozdovi, negozdne površine Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1377; Prenosov: 0 |