11. Analiza izbranih drevesnih modelov razvoja gozdov, primernih za modeliranje na velikoprostorski ravni, in možnosti njihove uporabe v SlovenijiJernej Jevšenak, Boštjan Mali, Mitja Skudnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava drevesne modele razvoja gozdov, ki so pomembno orodje pri odločanju, upravljanju in strateških odločitvah na področju gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji smo šele v zadnjih letih pričeli s sistematičnim razvojem področja modeliranja gozdov, ki vključuje razvoj matričnega populacijskega modela, testiranje izbranih modelov iz tujine ter razvoj posameznih komponent modelov. Namen prispevka je predstaviti področje empiričnih drevesnih modelov za modeliranje razvoja gozdov na velikoprostorski ravni. Podrobneje predstavljamo uveljavljene metode za modeliranje posameznih komponent drevesnih modelov, kot so debelinska in višinska rast, razvoj krošnje, mortaliteta ter vrast in pomlajevanje. Opravili smo presojo primernosti izbranih drevesnih modelov z vidika možnost njihove uporabe v Sloveniji. Ugotavljamo, da imajo modeli SILVA, WEHAM, MASSIMO in CALDIS največje možnosti za uporabo v Sloveniji, saj so vsi primerni za različne gozdne tipe in mešane gozdove z raznomerno zgradbo, ki prevladujejo v Sloveniji. Poleg testiranja obstoječih modelov predlagamo razvoj novih modelov, prilagojenih raznomernim in mešanim sestojem v Sloveniji. Predlagamo tudi razširitev nabora kazalnikov pri gozdnih inventurah ter dodatne meritve značilnosti dreves, npr. lastnosti krošenj, ki bi razširile možnosti modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji. V zaključkih razpravljamo tudi o možnosti uporabe strojnega učenja na področju modeliranja razvoja gozdov, saj bi tovrstni modeli lahko predstavljali naslednjo generacijo modelov. Ključne besede: modeliranje, razvoj gozda, velikoprostorska gozdna inventura, stalne vzorčne ploskve, simulator razvoja gozdov, napovedovanje, gozdarska politika Objavljeno v DiRROS: 27.06.2023; Ogledov: 1202; Prenosov: 582 Celotno besedilo (1,20 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Značilnosti rastlinstva, živalstva in gozdnih sestojev v povodju Liščaka v južnih Julijskih AlpahPeter Razpet, Karin Rutar, Erik Kragelj, Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje opis značilnosti rastlinstva in živalstva odmaknjene, le po stezah dostopne in skoraj povsem gozdnate grape v zahodni Sloveniji. Raznolikost gozdnih združb in sestojev je povezana z naravnimi značilnostmi, karbonatno-silikatno geološko podlago in velikimi strminami, a tudi s pozno poselitvijo in popolnim izumrtjem zaselkov pred petdesetimi leti in več. Bukovi sestoji, ki so jih nekoč zelo sekali, se že dolgo razvijajo po naravnih zakonitostih, nanje koreniteje vplivajo predvsem vetrolomi in žled. Pionirska grmišča in gozdovi so raznoliki po zgradbi in vrstni sestavi. V bližini nekdanjih bivališč so mogočna stara drevesa, gorski bresti, veliki jeseni in smreke, na nekdanjih njivah nastaja orehov gozd. Grapa je naravna vrednota; predlagamo, naj bi bilo celotno njeno povodje. Ključne besede: rastlinstvo, živalstvo, drugotna sukcesija, gozdna krajina, Baška dolina, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 101 Celotno besedilo (964,91 KB) |
13. |
14. |
15. |
16. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2021Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 0 |
17. Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v SlovenijiJanez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni. Ključne besede: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1555; Prenosov: 650 Celotno besedilo (2,03 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
18. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: beli topol, evropski črni topol, gozdna genska banka, in-situ, ex-situ, gozdni reprodukcijski material, proizvodnja sadik iz semena, tehnične smernice, Drava, Slovenija, poročila Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 499; Prenosov: 131 Celotno besedilo (3,63 MB) |
19. |
20. |