1. Nacionalna gozdna inventura : interna navodila za terensko delo (2020-2024) : (ver. 02 / 2022) : dopolnitve 13. 5. 2022Mitja Skudnik, Jure Žlogar, Aleš Poljanec, Rok Pisek, Anže Martin Pintar, Gal Kušar, Matjaž Guček, Andrej Grah, Marko Kovač, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, monitoring, terenske meritve, trajne vzorčne ploskve, navodila
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2022; Ogledov: 238; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (4,71 MB) |
2. Določitev ploskev tretjega panela Nacionalne gozdne inventure za terenski popis gozd/druga gozdna zemljišča/negozd : predstavljeno na spletnem seminarju in delavnici Nacionalna Gozdna Inventura 2022 in Sklad za podnebne spremembe, 11. - 15. 4. 2022Anže Martin Pintar, Andrej Grah, Mitja Skudnik, 2022, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, raba zemljišč, Nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, negozd, druge gozdne površine
Objavljeno v DiRROS: 12.04.2022; Ogledov: 227; Prenosov: 0 |
3. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2020 : prvi panel vzorčne mrežeMitja Skudnik, Gal Kušar, Jernej Jevšenak, Anže Martin Pintar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2022; Ogledov: 276; Prenosov: 0 |
4. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2022 (gozd/drugo gozdno zemljišče/negozd) : seminar : online seminar v organizaciji Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 31. 1. in 1. 2. 2022, onlineAnže Martin Pintar, Andrej Grah, Mitja Skudnik, 2022, druga izvedena dela Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, negozd, definicija gozda, druge gozdne površine, nacionalna gozdna inventura, gozdna inventura, fotointerpretacija, gozdni rob, raba tal, terenski popis
Objavljeno v DiRROS: 24.02.2022; Ogledov: 324; Prenosov: 0 |
5. Opredelitev gozdov, nerazpoložljivih za oskrbo z lesom (FNAWS)Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo izbrana merila (naklon in nadmorska višina gozdnih sestojev, prirastek, oddaljenost od gozdnih cest), ki lahko vplivajo na razpoložljivost gozdov za oskrbo z lesom v posameznih ekoloških regijah. Z izbranimi merili (naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdni rezervati, prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka in varovalni gozdovi) smo predstavili štiri variante prostorskega informacijskega sloja FNAWS (gozdovi nerazpoložljivi za oskrbo z lesom). Po najstrožji varianti (najostrejša merila) smo med FNAWS uvrstil 6,8 % vseh gozdov, po najmilejši (najbolj ohlapna merila) pa kar 17,6 % vseh gozdov. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izdelavi karte FNAWS, smo oblikovali dvostopenjski protokol (kabinet, teren) za uvrstitev trajnih vzorčnih ploskev Nacionalne gozdne inventure (NGI) med FAWS/FNAWS. Pri primerjavi obstoječe uvrstitve ploskev Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) leta 2018 in NGI 2020 na terenu z narejenim slojem FNAWS smo ugotovili dobro ujemanje uvrstitve ploskev med negospodarjene (90 %).
Ključne besede: merila, naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdovi, razpoložljivi za oskrbo z lesom (FAWS), gozdovi, nerazpoložljivi za oskrbo z lesom (FNAWS), Nacionalna gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 531; Prenosov: 152
Celotno besedilo (580,82 KB) |
6. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, strokovna monografija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2021; Ogledov: 1392; Prenosov: 621
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Preverjanje uporabnosti modela SiWaWa za simuliranje razvoja čistih bukovih in smrekovih enomernih sestojev v SlovenijiMatija Klopčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modeli razvoja gozdov napovedujejo razvoj dreves in gozdnih sestojev glede na drevesne, sestojne, rastiščne in gozdnogospodarske dejavnike. Zaradi kompleksne narave gozdnih ekosistemov in dolgih proizvodnih ciklov je modeliranje razvoja gozdov pomemben sestavni del upravljanja gozdov. Sestojni modeli so bili prepoznani kot primerni za podporo odločanju pri upravljanju z gozdovi. Primer takega modela je švicarski model SiWaWa, ki smo ga preizkusili v pričujoči raziskavi. Na štirih vzorcih po 50 stalnih vzorčnih ploskev v negospodarjenih in gospodarjenih čistih bukovih in čistih smrekovih enomernih sestojih smo izvedli simulacije razvoja gozdov za obdobje 10 let, nato pa smo primerjali dejanske vrednosti in modelske napovedi za sestojno temeljnico G, število dreves N in srednje temeljnični premer Dg. Napovedovanje razvoja čistih bukovih gozdov je bilo zadovoljivo točno; v negospodarjenih sestojih je celotna napaka RMSE za sestojno temeljnico znašala 2,35 m2 /ha, v gospodarjenih sestojih pa 3,42 m2/ha ob upoštevanju le posekanih dreves in 4,35 m2/ha ob upoštevanju celotne mortalitete. Enako ne moremo trditi za napovedovanje razvoja čistih smrekovih sestojev. Pri slednjih so bile mere točnosti znatno slabše, saj so RMSE za napovedano sestojno temeljnico znašali 8,94 m2/ha za negospodarjene in 6,13 m2/ha ter 6,11 m2/ha za gospodarjene sestoje ob upoštevanju poseka oziroma celotne mortalitete. Model SiWaWa, ki je parametriziran za švicarske gozdove, se zdi uporaben za simuliranje razvoja čistih bukovih gozdov brez simuliranega ukrepanja (poseka) ali z njim. Zanesljive simulacije razvoja čistih smrekovih sestojev pa model zaenkrat še ne omogoča.
Ključne besede: model razvoja gozdov, gozdni sestoj, gozdna inventura, simulacije razvoja gozdov, sestojna temeljnica, število dreves, srednje temeljnični premer
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 313
Celotno besedilo (426,06 KB) |
8. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2021 (gozd/drugo gozdni zemljišče/negozd) : spletni uvajalni seminar za sodelavce GIS, ki bodo interpretirali ploskve drugega panela Nacionalne gozdne inventure na mreži 2 km x 2 km preko Slovenije, 10. - 11. 2. 2021Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, 2021, druga izvedena dela Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, raba zemljišč, gozdovi, negozd, druge gozdne površine
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 0 |
9. Sistem opredelitve rabe tal na ploskvah nacionalne gozdne inventure 2020 (gozd/drugo gozdno zemljišče/negozd) : navodila za kabinetno deloMitja Skudnik, Andrej Grah, Marko Kovač, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, definicija gozda, raba zemljišč, gozdovi, negozdne površine
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 804; Prenosov: 0 |
10. Možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovAnže Martin Pintar, Robert Brus, Mitja Skudnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Ključne besede: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 1797; Prenosov: 542
Celotno besedilo (364,69 KB) |
