1. Analiza mladja na Pahernikovi posestiTomaž Rihter, Jurij Diaci, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kakovostno naravno pomlajevanje je ključno za sonaravno gospodarjenje, a ker gozdna inventura ne zagotavlja dovolj informacij, smo v letu 2023 izpeljali dodatno vzorčenje mladovja na mreži stalnih vzorčnih ploskev na Pahernikovi posesti. Ugotovili smo sprejemljive povprečne gostote mladja pod 130 cm višine s 15.924 osebki ha-1, mejno zadovoljive gostote mladovja nad 130 cm višine in s premerom < 5 cm z 994 osebki ha-1 in nizke gostote za mladovja med 5 in 10 cm premera z 276 osebki ha-1. Vse mladovje je v poprečju zastiralo 24 % površine tal, pritalna vegetacija pa 11 %. Razlike v gostotah in zastiranju mladovja med nadmorskimi višinami in prostorsko ločenimi deli posesti niso bile izrazite. V mladovju je prevladovala smreka (38 %), sledili sta jelka (32 %) in bukev (26 %). Visok delež jelke je bil na račun visokih gostot v višinskem razredu do 20 cm. V višjih razredih je bilo jelke vse manj, objedenost po rastlinojedi divjadi je bila intenzivnejša. Povprečno objedanje mladja do 1,3 m je znašalo 33 %, jelke pa 39 %. Izpeljana inventarizacija in analiza mladovja nakazujeta možnosti izboljševanja gozdne inventure.
Ključne besede: gostota in zmes drevesnih vrst, veliki rastlinojedi parkljarji, poškodbe mladovja, smrekovo-jelovo-bukovi gozdovi, jelovja, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 30.12.2024; Ogledov: 1215; Prenosov: 330
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Poročilo o rezultatih letnega panela nacionalne gozdne inventure Slovenije 2023Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, gozdovi, gozdarstvo, odmrla lesna, biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 26.11.2024; Ogledov: 428; Prenosov: 539
Celotno besedilo (3,93 MB) |
3. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 1039; Prenosov: 1363
Celotno besedilo (4,35 MB) |
4. |
5. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2022Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2023; Ogledov: 1065; Prenosov: 0 |
6. Časovna študija sestojne inventure z aplikacijo MOTI na zasebni gozdni posestiAndrej Ficko, Helena Smrekar, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z razvojem digitalnih orodij postaja izvedba gozdne inventure na zasebni gozdni posesti dostopnejša, hitrejša in preglednejša. V raziskavi smo v okviru projekta EIP Digigozd na šestih gozdnih posestih proučevali porabo časa za merjenje sestojne temeljnice, števila dreves in zgornje sestojne višine s slovensko različico mobilne aplikacije MOTI ter hitrost učenja merilcev. Lastniki so izvedli meritve na 149 vzorčnih ploskvah v štirinajstih sestojih, pretežno debeljakih. Zbrane meritve smo analizirali na sestojni ravni, ravni posesti in skupaj. Pri skoraj vseh lastnikih se je izkazal negativen eksponentni učinek učenja na porabo časa za inventuro, ki je v povprečju znašala 10 min/ploskev. Na podlagi mešanega linearnega modela smo ugotovili, da ob upoštevanju razlik med lastniki in med sestoji na porabo časa značilno vpliva le zaporedna številka meritve. To pomeni, da vsaj v začetni fazi, ko merilec še ni izurjen, učenje prevladujoče vpliva na hitrost izvajanja meritev. Na podlagi časovne študije in izkušenj, ki smo jih pridobili v projektu, nameravamo nadaljevati z razvojem orodij za podporo pri gospodarjenju na zasebni gozdni posesti.
Ključne besede: časovna analiza, gozdna inventura, mobilne aplikacije, zasebna gozdna posest, gozdnogospodarsko načrtovanje, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 1104; Prenosov: 323
Celotno besedilo (764,80 KB) |
7. |
8. Analiza izbranih drevesnih modelov razvoja gozdov, primernih za modeliranje na velikoprostorski ravni, in možnosti njihove uporabe v SlovenijiJernej Jevšenak, Boštjan Mali, Mitja Skudnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava drevesne modele razvoja gozdov, ki so pomembno orodje pri odločanju, upravljanju in strateških odločitvah na področju gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji smo šele v zadnjih letih pričeli s sistematičnim razvojem področja modeliranja gozdov, ki vključuje razvoj matričnega populacijskega modela, testiranje izbranih modelov iz tujine ter razvoj posameznih komponent modelov. Namen prispevka je predstaviti področje empiričnih drevesnih modelov za modeliranje razvoja gozdov na velikoprostorski ravni. Podrobneje predstavljamo uveljavljene metode za modeliranje posameznih komponent drevesnih modelov, kot so debelinska in višinska rast, razvoj krošnje, mortaliteta ter vrast in pomlajevanje. Opravili smo presojo primernosti izbranih drevesnih modelov z vidika možnost njihove uporabe v Sloveniji. Ugotavljamo, da imajo modeli SILVA, WEHAM, MASSIMO in CALDIS največje možnosti za uporabo v Sloveniji, saj so vsi primerni za različne gozdne tipe in mešane gozdove z raznomerno zgradbo, ki prevladujejo v Sloveniji. Poleg testiranja obstoječih modelov predlagamo razvoj novih modelov, prilagojenih raznomernim in mešanim sestojem v Sloveniji. Predlagamo tudi razširitev nabora kazalnikov pri gozdnih inventurah ter dodatne meritve značilnosti dreves, npr. lastnosti krošenj, ki bi razširile možnosti modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji. V zaključkih razpravljamo tudi o možnosti uporabe strojnega učenja na področju modeliranja razvoja gozdov, saj bi tovrstni modeli lahko predstavljali naslednjo generacijo modelov.
Ključne besede: modeliranje, razvoj gozda, velikoprostorska gozdna inventura, stalne vzorčne ploskve, simulator razvoja gozdov, napovedovanje, gozdarska politika
Objavljeno v DiRROS: 27.06.2023; Ogledov: 2405; Prenosov: 1046
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2021Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 1237; Prenosov: 0 |
