1. Gozdna vegetacija v soteski Reke med Škofljami in Škocjanom (Regijski park Škocjanske jame)Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi raziskav gozdne vegetacije v soteske reke Reke med Škofljami in Škocjanom v Regijskem parku Škocjanske jame smo s fitocenološkimi tabelami opisali sestoje naslednjih gozdnih in grmiščnih združb: Seslerio autumnalis-Quercetum cerridis, Corydalido ochroleucae-Ostryetum carpinifoliae (veljaven opis do zdaj le provizorno opisane asociacije), Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli, Galantho nivalis-Coryletum avellanae, Salicetum eleagno-purpureae in Lamio orvalae-Alnetum glutinosae. Robna rastišča slednje asociacije na stiku z drugimi gozdnimi združbami smo opisali kot tri nove subasociacije: scirpetosum sylvaticae (Brkini, Mlake pri Hrušici in povirje Klivnika pri Podgradu), fraxinetosum orni (ob potoku Bela med Sanaborom in Vrhpoljem v Vipavski dolini) in fagetosum sylvaticae (Kazarska grapa pod Bukovim v Cerkljanskem hribovju).
Ključne besede: vegetacija, sintaksonomija, obrečni gozd, jugozahodna Slovenija, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 16; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (21,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Fitocenološka analiza grmišč s prevladujočim navadnim brinom (Juniperus communis) v zahodni SlovenijiIgor Dakskobler, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo raziskali grmišča s prevladujočim navadnim brinom (Juniperus communis) na nekdanjih travnikih in pašnikih ter zelo skalnatih površinah v gorskem pasu zahodne Slovenije. Uvrstili smo jih v dve novi asociaciji, Ferulago galbaniferae-Juniperetum communis in Phyteumato columnae-Juniperetum communis, v novo podzvezo Fraxino orni-Juniperenion communis in v zvezo Brachypodio pinnati-Juniperion communis (Prunetalia spinosae, Crataego-Prunetea, sin. Rhamno-Prunetea). Obravnavali smo tudi grmišča s prevladujočo navadno panešpljo (Cotoneaster integerrimus agg.), ki pa jih na podlagi le petih popisov še nismo mogli veljavno opisati na rangu asociacije.
Ključne besede: vegetacija, rastlinske združbe, sinsistematika, drugotna sukcesija, Banjščice, Trnovski gozd, Natura 2000, vegetation, plant communities, syntaxonomy, secondary succession, Trnovo Forest Plateau
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 57; Prenosov: 38
Celotno besedilo (15,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Sočasna sečnja in helikoptersko spravilo lesa z Ljubljanskega Grajskega gričaMatevž Triplat, Jaša Saražin, Peter Smolnikar, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, strokovni članek Povzetek: Helikoptersko spravilo lesa je eno izmed najsodobnejših in tehnološko ter organizacijsko zahtevnih metod spravila lesa, ki je primerno predvsem za težko dostopna območja, kjer druge tehnologije niso mogoče ali pa bi preveč vplivale na okolje. V začetku januarja 2025 sta v mestnem jedru Ljubljane potekala sočasna sečnja in helikoptersko spravilo. Projekt je terjal natančno organizacijo in usklajevanje različnih strokovnjakov, vključno z arboristi, gozdarskimi strokovnjaki, sekači, pilotom in varnostnimi službami. Pred prihodom helikopterja je bilo treba podrobno oceniti teren, označiti drevesa za posek ter zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe za varnost vseh udeleženih pa tudi občanov in obiskovalcev Ljubljane. Sam proces spravila je temeljil na visoki stopnji natančnosti in usklajenosti med sekači in pilotom helikopterja, saj je bilo ključno, da je bil vsak dvig tovora izveden kontrolirano in na varen način. Prednosti tovrstnega spravila so zmanjšan vpliv na tla in sestoj, manjša erozija ter možnost spravila lesa z območij, kjer tradicionalne metode niso mogoče. Uporaba helikopterjev v gozdarstvu sicer ni novost, vendar se njena uporaba v Sloveniji šele začenja. Projekt je bil pomembna preizkušnja za prihodnje možnosti uvajanja tovrstnih metod v Sloveniji. Pridobljene izkušnje so dragocene za nadaljnji razvoj gozdarskih tehnologij. Analiza prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in varnost takšnega načina spravila.
Ključne besede: helikopter, spravilo lesa, organizacija, varovalni gozd, zaščitna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2025; Ogledov: 587; Prenosov: 231
Celotno besedilo (562,58 KB) |
6. Prispevek različnih urbanih gozdov k zagotavljanju hidrološke funkcijeUrša Vilhar, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Gozdovi pomembno prispevajo k zagotavljanju hidrološke funkcije, kar je še posebej pomembno v urbanih okoljih. V prispevku predstavljamo metodologijo za ugotavljanje dveh kazalnikov za hidrološko funkcijo gozda: a) razmerje med odtokom in padavinami (Q/P) in b) razmerje med evapotranspiracijo in padavinami (ETP/P) v štirih izbranih urbanih gozdovih z različno drevesno sestavo in sestojno zgradbo v letih od 2007 do 2022. Evapotranspiracijo in odtok v podtalje smo simulirali s hidrološkim modelom Brook90, ki smo ga umerili in preverili z merjenimi vrednostmi prepuščenih padavin in vsebnosti vlage v tleh. Model Brook90 se je izkazal kot primeren model za oceno evapotranspiracije in odtoka v podtalje za urbane gozdove. Najmanjša sposobnost uravnavanja vodnega režima ter s tem zagotavljanja hidrološke funkcije v obravnavanih letih je bila v poplavnem gozdu listavcev v Gameljnah (Q / P = 0,75; ETP / P = 0,26), največja pa v mešanem gozdu na Rožniku (Q / P = 0,41; ETP / P = 0,59).
Ključne besede: urbani gozd, evapotranspiracija, odtok, hidrološki model Brook90, hidrološka funkcija
Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 632; Prenosov: 362
Celotno besedilo (527,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. 250 let načrtnega usmerjanja razvoja gozda in 135 let usmerjanja populacij prostoživečih živalskih vrst v Trnovskem gozduEdo Kozorog, Peter Razpet, 2023, strokovni članek Povzetek: Pred 250-timi leti je bil narejen prvi gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, ki je začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Že ob koncu 18. stoletja so takratni gozdnogospodarski načrti vsebovali tudi podatke za lovne vrste v Trnovskem gozdu. V prispevku je predstavljen razvoj ključnih živalskih in rastlinskih vrst v Trnovskem gozdu prek kazalnikov, ki so sestavni del gozdnogospodarskih načrtov. Iz prikaza izhaja, da je bil razvoj nekaterih vrst zelo dinamičen in soodvisen, na kar se je treba pri usmerjanju razvoja stalno prilagajati. Izpostavljena je tudi težava pomanjkljivih podatkov o stanju nekaterih, zlasti ogroženih vrst ter posledično nezanesljivih ocen vzročnih povezav.
Ključne besede: Trnovski gozd, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje z divjadjo, ogrožene vrste, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 1599; Prenosov: 516
Celotno besedilo (1,10 MB) |
8. |
9. |
10. |
