1. Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstvaAndrej Bončina, Tina Simončič, 2018 Povzetek: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 2772; Prenosov: 1532
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. |
3. |
4. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017 Povzetek: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Ključne besede: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 3897; Prenosov: 679
Celotno besedilo (2,88 MB) |
5. Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastiščnih razmer in gospodarjenja : zaključno poročilo projekta št. V4-0438-01Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Andrej Martinčič, Matjaž Čater, Polona Kalan, Igor Smolej, Primož Simončič, 2004 Ključne besede: gozdni ekosistem, biotska raznovrstnost, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi, ekologija rastlin, barja
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2399; Prenosov: 641
Celotno besedilo (21,45 MB) |
6. |
7. Rastiščne, vegetacijske in gozdnogojitvene posebnosti v GGE Slovenska BistricaAleksander Marinšek, Mateja Cojzer, Lado Kutnar, Matjaž Čater, Nenad Zagorac, Andrej Breznikar, Matjaž Zupanič, Milan Kobal, 2014 Ključne besede: gojenje gozdov, vegetacija, gospodarjenje z gozdovi, pomlajevanje gozdov, nižinski gozdovi, poplavni gozdovi, Cigonca, Slovenska Bistrica
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2224; Prenosov: 659
Celotno besedilo (3,59 MB) |
8. |
9. |
10. Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji : toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti državeIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Mitja Zupančič, 2014 Ključne besede: listnati gozdovi, sintaksonomija, fitogeografija, gozdna rastišča, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, varstvo narave, albumi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2769; Prenosov: 617
Celotno besedilo (10,55 MB) |
