Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gojenje) .

1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Keep it simple : improving the ex situ culture of Cystoseira s.l. to restore macroalgal forests
Ana Lokovšek, Valentina Pitacco, Domen Trkov, Leon Lojze Zamuda, Annalisa Falace, Martina Orlando-Bonaca, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Brown algae from genus Cystoseira s.l. form dense underwater forests that represent the most productive areas in the Mediterranean Sea. Due to the combined effects of global and local stressors such as climate change, urbanization, and herbivore outbreaks, there has been a severe decline in brown algal forests in the Mediterranean Sea. Natural recovery of depleted sites is unlikely due to the low dispersal capacity of these species, and efficient techniques to restore such habitats are needed. In this context, the aims of our study were (1) to improve and simplify the current ex situ laboratory protocol for the cultivation of Gongolaria barbata by testing the feasibility of some cost-effective and time-efficient techniques on two donor sites of G. barbata and (2) to evaluate the survival and growth of young thalli during the laboratory phase and during the most critical five months after out-planting. Specifically, the following ex situ cultivation methods were tested: (A) cultivation on clay tiles in mesocosms with culture water prepared by three different procedures (a) filtered seawater with a 0.22 μm filter membrane, (b) filtered seawater with a 0.7 μm filter membrane (GF), and (c) UV-sterilized water, and (B) cultivation on clay tiles in open laboratory systems. After two weeks, all thalli were fixed to plastic lantern net baskets suspended at a depth of 2 m in the coastal sea (hybrid method), and the algal success was monitored in relation to the different donor sites and cultivation protocol. The satisfactory results of this study indicate that UV-sterilized water is suitable for the cultivation of G. barbata in mesocosm, which significantly reduces the cost of the laboratory phase. This opens the possibility of numerous and frequent algal cultures during the reproductive period of the species. Additionally, if the young thalli remain in the lantern net baskets for an extended period of several months, they can grow significantly in the marine environment without being exposed to pressure from herbivorous fish.
Ključne besede: gojenje ex situ, obnova habitata, izboljšanje metodologije, gozdički rjavih alg, ex situ cultivation, mesocosm, open system, method improvement, brown algal forests restoration
Objavljeno v DiRROS: 29.03.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Naravni sestoji macesna v Sloveniji in gospodarjenje z njimi
Vladimir Tregubov, 1962, strokovni članek

Ključne besede: macesni, sestoji, gojenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 24.08.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (40,88 MB)

3.
4.
5.
6.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1222; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

7.
Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek

Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1376; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (572,76 KB)

8.
Sodobno gojenje bukovih gozdov
Dušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1288; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (396,04 KB)

9.
Rekonstrukcija nosu - kaj je to in do kod smo danes prišli
Vojislav Didanovič, 2019, strokovni članek

Ključne besede: kirurgija, rekonstrukcija nosu, gojenje tkiv
Objavljeno v DiRROS: 31.12.2019; Ogledov: 2314; Prenosov: 787
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Podnebne spremembe postajajo glavni izziv javne gozdarske službe na področju gojenja in varstva gozdov
Andrej Breznikar, 2019, strokovni članek

Povzetek: Ukrepi prilagajanja na vse očitnejše posledice podnebnih sprememb v gozdovih so velik izziv tudi za javno gozdarsko službo. S prilagajanjem gospodarjenja z gozdovi in prilagoditvami celotnega odziva gozdarstva na izzive podnebno nestabilnega okolja želimo zmanjšati negativne posledice podnebnih sprememb in zagotoviti uresničevanje vseh funkcij gozdov tudi v prihodnosti. Za prilagajanje so nujni strateški pristop in pravočasni ter učinkoviti prilagoditveni ukrepi na vseh nivojih. V prispevku je predstavljen nabor predlaganih ukrepov na področju gojenja in varstva gozdov, cilj katerih je zmanjšanje tveganja pri proizvodnji lesa in škode v gozdnih sestojih zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb.
Ključne besede: podnebne spremembe, ukrepi prilagajanja, gojenje gozdov, varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2832; Prenosov: 755
.pdf Celotno besedilo (217,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh