1. Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Lobnica : (9. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor) : Maribor, Ljubljana, 14. junij 2022Valerija Babij, Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Ruben Šprah, 2022, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdna vegetacija, gozdna tla, gozdna rastišča, ekologija gozda Objavljeno v DiRROS: 25.07.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 95
Celotno besedilo (7,33 MB) |
2. Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega JugaMarija Mojca Terčelj, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks. Ključne besede: človek - narava, staroselci, pačamamizem, ekologija, razvoj Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 362; Prenosov: 220
Celotno besedilo (292,81 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Rast bora Pinus heldreichii Christ. na Planini Prenj v Bosni in Hercegovini_Marko Accetto, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, ekologija, Pinus heldrechii christ., rastični dejavniki, Planina Prenj, Bosna, Hercegovina Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 457; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Okolje in naravne danosti Baške grape : poročilo o delu v letu 1999Igor Smolej, Igor Dakskobler, Primož Simončič, Anton Kralj, Irena Tavčar, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemi, ekologija, naravna dediščina, biotska raznovrstnost, Slovenija, Baška grapa Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 546; Prenosov: 192
Celotno besedilo (7,59 MB) |
5. |
6. |
7. Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontroleDavid Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, strokovni članek Povzetek: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba. Ključne besede: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2680; Prenosov: 734
Celotno besedilo (255,15 KB) |
8. |
9. 7th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, September 17-18, 2018, Ljubljana, Slovenia2018, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Publikacija je zbirka povzetkov predavanj in posterskih predstavitev v okviru simpozija Ključne besede: rastline, sistemska biologija, molekularna biologija, rastlinska ekologija, interakcije, rastlinska biotehnologija, zborniki, povzetki, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 25.09.2018; Ogledov: 4306; Prenosov: 1633
Celotno besedilo (2,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Analiza zraka v lakirnici s plinskim kromatografom in masnim spektrometromVekoslav Mihevc, Vesna Tišler, Matjaž Kunaver, Darja Kornhauzer, 1993, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je opisana analiza delovne atmosfere v lakirnici ene izmed pohištvenih proizvodenj v Sloveniji. Adsorbcija substanc iz zraka je potekala na aktivnem oglju, desorbcija pa s stresanjem v ogljikovem disulfidu. Z uporabo GC-MS metode smo v vzorcih določili prisotnost benzena, toulena, butacilena in izomer ksilena. Ključne besede: kemija, kemijska tehnologija, kemijsko inženirstvo, ekologija, inverzna plinska kromatografija, interakcija sistemov, zrak, analiza, lakirnice, delovne razmere, masna spektrometrija, GC-MS metoda Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4272; Prenosov: 1809
Celotno besedilo (563,07 KB) |