Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (ekologija) .

1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega Juga
Marija Mojca Terčelj, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks.
Ključne besede: človek - narava, staroselci, pačamamizem, ekologija, razvoj
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (292,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Rast bora Pinus heldreichii Christ. na Planini Prenj v Bosni in Hercegovini_
Marko Accetto, 1980, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, ekologija, Pinus heldrechii christ., rastični dejavniki, Planina Prenj, Bosna, Hercegovina
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 564; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
8.
Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo
Lojze Marinček, 1973, strokovni članek

Ključne besede: ekologija, gozdovi, bukovi gozdovi, rebrenjača, Slovenija, gozdnogojitvene lastnosti drevja
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 2417; Prenosov: 1414
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Projekt ECO KARST: ZA naravo, ZA ljudi
Ana Bordjan, 2019, poljudni članek

Ključne besede: zavarovana območja, raziskovalni projekti, gozdarstvo, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2524; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (260,31 KB)

10.
Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontrole
David Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, strokovni članek

Povzetek: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Ključne besede: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2862; Prenosov: 776
.pdf Celotno besedilo (255,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh