Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, rastiščni dejavniki, gozdovi, ekologija gozda
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2026; Ogledov: 226; Prenosov: 114
Celotno besedilo (5,08 MB)

Povzetek: Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.
Ključne besede: olimpijske igre, infrastruktura, šport, trajnost, ekologija, sonaravni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 603; Prenosov: 300
Celotno besedilo (245,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2025; Ogledov: 1047; Prenosov: 479
Celotno besedilo (6,96 MB)

Povzetek: Prispevek predstavi zgodovino in razvoj revije Natura Sloveniaev 25 letih izhajanja, od 1999 do 2023. Izpostavljeni so začetki revije, ozadje in namen revije ter kratka analiza števila prispevkov, avtorjev in taksonomskih skupin, ki jih prispevki naslavljajo, vključno s pregledom odmevnosti izbranih prispevkov. V 25-letih je bilo v reviji objavljenih 286 prispevkov, ki jih je pripravilo 320avtorjev. Prispevki se osredotočajo na območje Slovenije in največkrat predstavljajo razširjenost vrst, objavljeni pa so tudi zapisi za druga območja iz osrednje in jugovzhodne Evrope, ki obravnavajo širše tematike povezane z ekologijo in naravovarstvom. Visoko citiranost in znanstveno odmevnost dosegajo zlasti prispevki, ki predstavljajo nacionalne sezname vrst ali poročajo o novih ali prvih opažanjih vrst v državi. Velika večina prispevkov je osredotočena na posamezne taksone, najpogosteje žuželke z redovoma metuljev in kačjih pastirjev. V 25. letu izhajanja prehaja revija v so-izdajanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo v okvir Založbe Univerze v Ljubljani in prične uporabljati nov portal za oddajo in obravnavo rokopisov. V tem letu tudi prvič izide tretja, tematska številka revije. Po četrt stoletja rednega izhajanja zaseda Natura Sloveniae pomembno mesto v slovenski znanstveni periodiki s področja biologije in nadaljuje svoje poslanstvo objavljanja izvirnih znanstvenih prispevkov s področja favnističnih, florističnih, biogeografskih, biodiverzitetnih in ekoloških raziskav v osrednji in jugovzhodni Evropi, ter vzpodbujanja mladih piscev k objavi svojih terenskih opažanj.
Ključne besede: Slovenija, floristika, favnistika, biodiverziteta, ekologija, naravovarstvo, terenska biologija, izvirni znanstveni prispevki
Objavljeno v DiRROS: 04.03.2025; Ogledov: 1052; Prenosov: 782
Celotno besedilo (918,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 3131; Prenosov: 1485
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...