1. Arhivski strokovni izzivi dolgoročne hrambe elektronskih sporočilBoštjan Zajšek, Miroslav Novak, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri izzivi v zvezi z elektronskimi sporočili kot arhivskim gradivom. Ti so bili prvotno opredeljeni v okviru pilotnega prevzema elektronske pošte kot ene od nalog projekta e-ARH.si (2016–2021). Na začetku prispevka je razjasnjena terminologija predmetnega področja. V nadaljevanju je na kratko podana razlaga, zakaj so elektronska sporočila lahko pomemben vir za znanstveno raziskovanje, kulturo in zagotavljanje pravnega interesa. Naštete so tudi nekatere posebnosti elektronskih sporočil kot izvornega digitalnega gradiva. Osrednji del prispevka predstavlja problematiko prevzemanja, arhivske strokovne obdelave in uporabe elektronskih sporočil kot arhivskega gradiva.
Ključne besede: elektronska pošta, elektronska sporočila, arhiviranje, dolgoročna hramba, sodobna družba, arhivska doktrina
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2026; Ogledov: 72; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (799,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Javno delovanje goriške ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na področju kultureRobert Devetak, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Družba sv. Cirila in Metoda (CMD) je bila v obdobju Avstro-Ogrske osrednja slovenska narodnoobrambna organizacija. Njeno delovanje je bilo pomembno predvsem za razvoj šolstva in krepitev slovenske narodne zavesti. Aktivnosti je razvijala na razširjeni mreži podružnic, s katerimi je pod svojim okriljem združevala večino slovenskega narodnostnega ozemlja. Uspešno se je uveljavila tudi na Goriškem in Gradiškem, kjer je ustanovila in vzdrževala več vzgojno-izobraževalnih institucij. CMD je bila pomembna tudi za žensko emancipacijo, saj je podpirala ustanavljanje samostojnih ženskih podružnic in je tako članicam omogočila aktivno vključevanje v javni prostor. Članek na primeru delovanja ženske podružnice CMD v Gorici predstavlja javne aktivnosti članic na področju kulture, predvsem v smeri izobraževanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti.
Ključne besede: Družba sv. Cirila in Metoda, Goriška in Gradiška, Gorica, kultura, nacionalizem, ženska emancipacija
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2026; Ogledov: 180; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Raziskovalci in podjetja skupaj iščejo rešitve za starajočo se družboUroš Marušič, 2026, poljudni članek Ključne besede: raziskovanje, raziskovalne organizacije, občanska znanost, Valovi znanja, starajoča se družba, nevroznanost, kineziologija, sodelovanje, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 89
Celotno besedilo (264,53 KB) |
4. Pomanjkanje spanja kot dejavnik družbene kohezijeNik Turšič, Neja Polanc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ta članek raziskuje spalne navade kot biološko potrebo v družbenem kontekstu, pri čemer preučuje, kako družba oblikuje arhetipe spanja, vrednote, rituale in norme ter dejavnike, ki vodijo do pomanjkanja spanja. Obravnava sociološke, psihološke in biološke procese spanja s poudarkom na oblikovanju kulture spanja, ki sega od posameznih bioloških funkcij do družbenega delovanja na makro ravni, vpliva na institucije in trajnost spanja. Študija raziskuje ključne dejavnike spanja v sodobnem načinu življenja, njihovo združljivost s človeško fiziologijo in vpliv spanja na družbeno kohezijo in trajnostni razvoj. Spanje obravnava kot ključni element trajnostnega razvoja in oblikuje strategije za zagotavljanje trajnostnega spanja za vse. Članek poudarja škodljive učinke pomanjkanja spanja na kognitivne funkcije in čustveno regulacijo ter izpostavlja pomen trajnostnih spalnih navad za splošno dobro počutje in družbeno kohezijo.
Ključne besede: spanec, trajnost, socialno delo, družba, fiziologija, navade
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 378; Prenosov: 160
Celotno besedilo (272,18 KB) |
5. |
6. |
7. Posmrtni itinerariji ljudi, ki prehajajo meje na območju SlovenijeUršula Lipovec Čebron, Uroš Škerl Kramberger, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Evropski mejni režim je številna območja Slovenije spremenil v območja »nekropolitičnega « nadzora (Davies et al., 2017; prim. Mbembe, 2003), ki uporabljajo smrtonosno politiko kot način upravljanja meja (Iliadou, 2019: 181). Čeprav se smrti na mejah dogajajo v številnih krajih Slovenije, pa je ta pojav v javnosti precej spregledan. Odsotnost pozornosti ter pomanjkanje uradnih statistik sta naju spodbudila, da sva začela s pomočjo medijskih, policijskih in drugih poročil ter različnih baz podatkov o smrtih sestavljati seznam ilegaliziranih migrantov in migrantk, ki so umrli na območju Slovenije, obenem pa etnografsko raziskovati te smrti v različnih krajih in ustanovah. V prvem delu prispevka sva analizirala nekatere vidike tega seznama, pri čemer sva ugotovila: prvič, da veliko umrlih ostane neidentificiranih; drugič, da se mnogi umrli utopijo v rekah; in tretjič, da so migrantske smrti v uradnih statistikah pogosto kategorizirane kot nesreče, ne da bi se razkrile njihove nekropolitične okoliščine. V drugem delu članka sva na osnovi koncepta posmrtnih itinerarijev (Kobelinsky, 2020b) poskušala rekonstruirati poti, po katerem prehajajo telesa ilegaliziranih migrantov in migrantk v Sloveniji. Pri tem sva bila pozorna na perspektive raznolikih akterjev in akterk, ki sodelujejo v režimu smrti na meji (Cuttita idr., 2020: 46) ter so udeleženi v različnih »postajah« posmrtnih itinerarijev, med katerimi sva izpostavila faze odkritja, obdukcije, hrambe in pokopa.
Ključne besede: koridorji, smrti na mejah, posmrtni itinerariji, identifikacija, Slovenija, evropski mejni režim, migracije, družba, begunci
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 469; Prenosov: 244
Celotno besedilo (394,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Kvir azil in politika homonacionalizmaDavid Muster, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Čeprav se Zahod2 pogosto predstavlja kot nosilec liberalnih vrednot in človekovih pravic, njegove migracijske in mejne politike sistematično izključujejo ali marginalizirajo begunce_ke, še posebej kvir begunce_ke, ki ostajajo nevidni v prevladujočih migracijskih diskurzih. Prispevek analizira vpliv homonacionalističnih diskurzov in birokratskih praks na dostop do azila ter pokaže, kako so za »zaslužne« prepoznane zgolj tiste kvir identitete, ki se ujemajo z zahodnimi spolnimi normativi. Ti postopki, utemeljeni na esencialističnih predstavah spolnosti in identitete, vodijo v sistematično izključevanje ter reprodukcijo neenakosti. Kot pregledni prispevek članek izpostavi, da je treba preseči nacionalizirane in normativne modele spolnosti ter utemeljiti transnacionalne in vključujoče oblike solidarnosti in politik spolnih pravic.
Ključne besede: homonacionalizem, heteronormativnost, birokracija, kvir azil, migracije, družba, begunci
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 405; Prenosov: 208
Celotno besedilo (247,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Javna in zasebna sfera : izkoriščanje in njegova reprodukcijaTara Kragl, Jakob Spindler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek analizira delitev kapitalistične družbe na javno (kapitalistični produkcijski in cirkulacijski proces) in zasebno sfero (reprodukcija delovne sile) s ciljem »izpeljave« obstoja zasebne sfere iz zakonov procesa uvrednotenja kapitala. Skozi formno analizo avtorja predstavita tezo, da se v javni sferi delo podreja kapitalističnemu izkoriščanju prek ustvarjanja presežne vrednosti, medtem ko zasebna sfera, ki temelji na nekapitalističnih oblikah dela (vključno z neplačanim reproduktivnim delom), zagotavlja reprodukcijo delovne sile kot blaga natanko zaradi dejstva, da ni vključena v neposredni kapitalistični produkcijski proces. Avtorja pri tem problematizirata avtonomnost in pomen, ki se pogosto pripisuje zasebni sferi in njej pripadajočim oblikam dela, saj ta v zadnji instanci ostaja podrejena logiki uvrednotenja kapitala, tudi če obstaja izven njenih neposrednih procesov. Izsledki članka kažejo, da poskusi alternativnih skupnosti, ki se kapitalističnemu
izkoriščanju zoperstavljajo zgolj v zasebni sferi, svojih ciljev ne dosežejo, saj ohranjajo kapitalistične produkcijske odnose in posledično tudi ne posežejo v razredno delitev celotne družbe. Iz tega izhaja, da je treba za resnično emancipacijo preseči kapitalistične formne določitve, ne pa le modificiranje njihove snovne vsebine.
Ključne besede: javna sfera, zasebna sfera, reprodukcija, forma določitev, kapitalizem, družba
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 198
Celotno besedilo (299,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Nepopolna legalnostAigul Hakimova, 2025, strokovni članek Povzetek: /
Ključne besede: vmesni prostori, margine, družbena stigma, strukturna neenakost, patriarhat, nevidni delavci, krožne migracije, družba
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 392; Prenosov: 218
Celotno besedilo (175,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
