191. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega telesaBarbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Špela Smrkolj, Sonja Bebar, Ana Blatnik, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Borut Kobal, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Manja Šešek, Erik Škof, Iztok Takač, Aleš Vakselj, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2018, strokovni članek Ključne besede: maternično telo, maternična sluznica, maternica, rak (medicina), histopatologija, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3324; Prenosov: 991 Celotno besedilo (1,23 MB) |
192. Citopatološka diagnostika limfomov iz vzorcev bezgavkVeronika Kloboves-Prevodnik, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: S citopatološko preiskavo lahko hitro, poceni in zanesljivo diagnosticiramo bolezni bezgavk. Pogosto lahko že z mikroskopskim pregledom ugotovimo, ali gre za reaktivni limfadenitis, vnetje, zasevek ali limfom. Kadar to ni mogoče, si pomagamo z dodatnimi imunocitokemičnimi preiskavami in imunofenotipizacijo s pretočnim citometrom. V citopatološki diagnostiki limfomov uporabljamo predvsem imunofenotipizacijo s pretočnim citometrom, ker nam omogoča, da zanesljivo ločimo med reaktivnim limfadenitisom in limfomom. Hkrati pa nam v večini primerov pomaga klasificirati limfom. Ključne besede: limfomi, diagnostika, citološka diagnostika Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3111; Prenosov: 747 Celotno besedilo (286,98 KB) |
193. Prikaz bolnika z zasevkom v telesu vretenca L1 nejasnega izvoraMarko Hanc, Janez Ravnik, Igor Movrin, Rajko Kavalar, Gregor Rečnik, 2013, strokovni članek Povzetek: Zasevki malignomov v kosti so znatno pogostejši od primarnih novotvorb. Približno 2 % zasevkov, kljub številnim opravljenim preiskavam, ostane brez jasnega mesta izvora. Predstavljeni 59-letni bolnik je bil sprejet zaradi patološkega preloma telesa vretenca L1. Po odstranitvi večine telesa, natančni patološki preiskavi in razširjeni diagnostiki, vprašanje glede izvora primarnega tumorja še vedno ostaja nerazrešeno. Ključne besede: malignom, zasevki v kosti, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3033; Prenosov: 768 Celotno besedilo (405,10 KB) |
194. |
195. Presejanje za raka na debelem črevesu in danki - program SVITDominika Novak-Mlakar, Matej Bračko, Jožica Maučec Zakotnik, Marjeta Keršič-Svetel, Tanja Metličar, 2013, strokovni članek Povzetek: Po podatkih Registra raka se incidenca raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji od leta 1961 povečuje. Največ primerov bolezni se odkrije, ko je ta v napredovali obliki. V obdobju 2005 - 2009 je bil rak na debelem črevesu odkrit v lokalno omejeni obliki le v 12,3 % in rak danke le v 14,9 %. Posledice se kažejo kot visoka stopnja umrljivosti, slaba kakovost življenja bolnikov in visoki stroški zdravljenja. V skladu s priporočili Evropskega sveta in Evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka na debelem črevesu in danki se je v Sloveniji leta 2009 vzpostavil Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Program Svit. Pozitivni učinki programa so se pokazali že po izvedbi prvega presejalnega kroga. Ključne besede: rak (medicina), program SVIT, danka, črevesje, diagnostika Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2876; Prenosov: 834 Celotno besedilo (355,97 KB) |
196. Ultrazvočno vodena aspiracijska biopsija s tanko iglo v diagnostiki ledvičnih tumorjevMargareta Strojan Fležar, Bojana Černelč, Helena Gutnik, Alenka Višnar-Perovič, 2011, strokovni članek Povzetek: Ultrazvočno vodena aspiracijska biopsija je v Sloveniji že dolga leta standardna metoda za morfološko diagnostiko radiološko težavnih ledvičnih tumorjev. V zadnjih letih se zanimanje za to diagnostično metodo povečuje tudi v Evropi, predvsem za dodatno diagnostiko majhnih tumorjev, ki merijo največ 3 cm. V naši analizi smo potrdili, da je metoda uporabna za diagnostiko majhnih tumorjev, če so vzorci dovolj celularni in reprezentativni za lezijo. V citopatološki diagnostiki so nam v pomoč tudi imunocitokemična barvanja, s katerimi lahko natančneje opredelimo tip ledvičnega karcinoma: svetlocelični, papilarni in kromofobni karcinom ledvičnih celic. Ključne besede: ledvice, tumor, karcinom, diagnostika, aspiracijska biopsija Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3018; Prenosov: 794 Celotno besedilo (293,82 KB) |
197. Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenjeCvetka Grašič-Kuhar, Kristijana Hertl, Barbara Gazić, Elga Majdič, Janez Žgajnar, 2011, strokovni članek Povzetek: Vnetni rak dojke predstavlja 1 do 5 % raka dojke. Zaradi agresivne narave bolezni sta bistvenega pomena zgodnja diagnoza in začetek zdravljenja. Diagnoza se postavi na podlagi značilnega kliničnega videza (rdečina, edem in/ ali »pomarančna« koža dojke) in histopatološke potrditve diagnoze raka dojke. Zdravljenje je multimodalno. Začetno zdravljenje pri lokalizirani bolezni je sistemska neoadjuvantna kemoterapija z antraciklini in taksani, ki traja 4 do 6 mesecev, sledita modificirana radikalna mastektomija ter dopolnilno obsevanje mamarnega predela in ipsilateralne supraklavikularne lože. Glede na prediktivne dejavnike je indicirano še morebitno zdravljenje z dopolnilnim hormonskim ali biološkim zdravljenjem s trastuzumabom, ki se v kombinaciji s taksani lahko uporablja tudi že v neoadjuvantnem zdravljenju. Kljub multimodalnemu zdravljenju je izid vnetnega raka dojke še vedno slab (srednje preživetje manj kot 4 leta), zato priporočamo zdravljenje v specializiranem onkološkem centru, ki ima izkušnje s tem in kjer je možnost vključevanja v prospektivne mednarodne klinične raziskave. Ključne besede: rak (medicina), dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3812; Prenosov: 862 Celotno besedilo (380,72 KB) |
198. Nevroendokrini tumorji prebavilMaja Ebert Moltara, Janja Ocvirk, 2011, strokovni članek Povzetek: Nevroendokrini tumorji (NET) so redki tumorji, vendar njihova incidenca narašča. Obravnava in zdravljenje se razlikujeta glede na lokalizacijo primarnega tumorja. NET prebavil (GEP NET) so praviloma počasi rastoči, vendar jih večinoma odkrijemo šele v napredovalih fazah. V njihovem sistemskem zdravljenju uporabljamo predvsem analoge somatostatina, glede ostalega sistemskega zdravljenja pa se odločamo na podlagi biološkega potenciala tumorja, klinične slike in razsežnosti bolezni. Ključne besede: prebavila, tumor, nevroendokrini tumorji, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3641; Prenosov: 821 Celotno besedilo (198,37 KB) |
199. |
200. Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa BTanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011, strokovni članek Povzetek: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo. Ključne besede: diagnostika, zdravljenje, preventiva Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3147; Prenosov: 809 Celotno besedilo (223,74 KB) |