1. Telesna dejavnost in zdravje žensk v pomenopavziMaja Marn Radoš, Darija Šćepanović, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Kot posledica pomanjkanja estrogenov se po menopavzi pojavi večja verjetnost nastanka kardiovaskularnih bolezni, osteoporoze, depresije in urinske inkontinence. Namen članka je pregled literature in predstavitev rezultatov raziskav, ki so proučevale vpliv telesne dejavnosti na kardiovaskularni in vazomotorni sistem, na urogenitalno in vezivno tkivo ter na duševno zdravje pri ženskah v pomenopavzi. Metode: Iskanje strokovne in znanstvene literature je bilo opravljeno s pomočjo bibliografskih baz podatkov COBIB.SI, PubMed, CINAHL, EMBASE in registra študij Cochrane Library. Iskanje je bilo omejeno na besedila, dostopna na spletu, v slovenščini ali angleščini (ali drugih jezikih, če so članki vsebovali izvlečke v angleščini), izdana od januarja 2000 do decembra 2012. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije je bilo v pregled zajetih enajst randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so bile glede na tematiko razdeljene v pet skupin. Rezultati: Pokazal se je pozitiven vpliv redne telesne dejavnosti na izražanje simptomov, ki so posledica pomanjkanja estrogena v telesu žensk v pomenopavzi. Redna telesna dejavnost ima najboljši vpliv na kardiovaskularni sistem, mentalno zdravje, urinsko inkontinenco in osteoporozo, glede njenega vpliva na izražanje vazomotornih simptomov pa so mnenja deljena. Diskusija in zaključek: Najkoristnejša telesna dejavnost za zdravje žensk v pomenopavzi je aerobna vadba zmerne intenzitete. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu telesne dejavnosti na izražanje vazomotornih simptomov pri ženskah v pomenopavzi.
Ključne besede: kardiovaskularne bolezni, telesna dejavnost, ženske, pomenopavza, depresija, osteoporoza, vročinski oblivi, urinska inkontinenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 400; Prenosov: 231
 Povezava na datoteko |
2. Depresija pri očetih po rojstvu otrokaIvana Marković, Tamara Štemberger Kolnik, 2012, strokovni članek Povzetek: Uvod: Vloga očeta v družini se je skozi zgodovino izrazito spreminjala. V današnjem času od avtoritativne vloge prehaja v vlogo očeta, ki skrbi za otroke in je hkrati zaposlen in skrbi za finančno blaginjo družine. Od očeta se pričakuje, da spremlja nosečnost, da je prisoten pri porodu in da prevzame funkcijo očeta, da prevzame del skrbi za zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. V Sloveniji imajo očetje temu namenjeno plačano odsotnost z dela. Med splošno populacijo je depresija v porastu, saj je posledica hitrega življenjskega tempa in vsakdanjih stresnih situacij. Prihod novega člana v družino je za posameznika dodaten stres. Dobro znan in ne ravno redek je pojav poporodne depresije pri otročnici. V literaturi zasledimo pojav le-te tudi pri moških partnerjih. Še zlasti so ogroženi pari, pri katerih družinski odnosi niso najboljši. Takrat lahko en ali drug partner zapade v depresijo, lahko pa se zgodi, da tudi oba. S pomočjo pregleda domače in tuje literature želimo ugotoviti, kako očetje doživljajo rojstvo otroka in kaj privede do poporodne depresije pri očetu. Zanimalo nas je, kako se sami spopadajo s težavami in kakšno vlogo ima pri tem partnerica. Metode: Izveden je bil pregled domače in tuje literature. Pregledane so bile domače knjižnične baze podatkov, forumi na spletnih straneh in baze podatkov Sage Premier, SpringerLink, WebMD. Zaključek: Na proučevano temo je napisane izredno malo literature, čeprav nekatere študije nakazujejo na to, da deset odstotkov očetov po rojstvu predvsem njihovega prvega otroka kaže znake poporodne depresije. Ugotovili smo, da je za poporodno depresijo pri očetu zelo pomembna preventiva depresije s poudarkom na komunikaciji med partnerjema. Kot učinkovit način zdravljenja avtorji raziskav navajajo soočanje z depresijo.
Ključne besede: očetovstvo, poporodna depresija, partnerski odnos, vloga očeta v družini
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 390; Prenosov: 0 |
3. Vpliv telesne vadbe v nosečnosti na pojavnost poporodne depresije : integrativni pregled literatureKatarina Kante, Mirko Prosen, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Nove razmere, kakršen je porod, so fizično in psihično obremenjujoče, še posebej, če ženska v poporodnem obdobju doživi poporodno depresijo. Gre za najpogostejšo poporodno duševno motnjo, katere posledice so lahko dolgotrajne. Namen integrativnega pregleda literature je preučiti učinke vadbenih intervencij v nosečnosti na razvoj poporodne depresije ter ugotoviti, ali so vse vadbene intervencije enako učinkovite. Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature s pomočjo dveh podatkovnih baz PubMed in ScienceDirect. Vključene so bile ženske, ki so izvajale vadbeno intervencijo v nosečnosti. Identificiranih je bilo 451 zadetkov, za končno analizo pa so bile uporabljene štiri randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku med letoma 2015 in 2022. Za pregled poteka raziskave je bil uporabljen diagram PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Za oceno metodološke kakovosti je bil uporabljen obrazec MMAT (Mixed Methods Appraisal Tool).Rezultati: Dve izmed štirih raziskav navajata, da vadbena intervencija v nosečnosti zmanjša razvoj poporodne depresije, vendar vse raziskave kažejo, da so potrebne nove sodobne vadbene intervencije.Diskusija in zaključek: Glede na rezultate pregleda literature s težavo v celoti potrdimo, da vadbena intervencija v nosečnosti vpliva na zmanjšanje razvoja poporodne depresije, vendar so zaradi mnogih omejitvenih dejavnikov ter majhnega števila metodološko visokokakovostnih raziskav v prihodnje potrebne bolj načrtovane raziskave. Kljub temu predlagamo, naj fizioterapevti in drugi zdravstveni delavci telesno dejavnost nosečnic še naprej spodbujajo
Ključne besede: porod, depresija, vadbena intervencija, fizioterapija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 322
 Celotno besedilo (235,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Uporaba Edinburške lestvice poporodne depresije za presejanje očetov na poporodno depresijo : pilotna raziskavaAnel Karić, Ana Polona Mivšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Mednarodne raziskave kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake poporodne depresije v obdobju od štirih do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prevod in priredba Edinburške lestvice poporodne depresije nudi zanesljiv presejalni test za odkrivanje poporodne depresije pri novih očetih. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. S prilagojeno prevedeno Edinburško lestvico poporodne depresije so bili anketirani očetje ob patronažnem obisku 4–6 mesecev po rojstvu otroka. Zajeti so bili vsi primerni kandidati v zdravstvenih domovih v Velenju in Črnučah v Ljubljani, in sicer med avgustom in decembrom 2019 (n = 80), realizacija vzorca je bila 51 (63 %). Koeficient Cronbach alfa za je znašal 0,931. Za analizo podatkov je bil uporabljen hi-kvadrat test. Rezultati: Osem anketirancev (15,7 %) je zbralo dvanajst ali več točk in so zato bili ogroženi za razvoj poporodne depresije. Nihče od anketiranih ni poročal o misli ali namerah o samomoru. Povprečno število doseženih točk je bilo 6,76 (s = 3,99). Najvišje število zbranih točk je bilo 16, zbral jih je en anketiranec (n = 1, 1,96 %). Diskusija in zaključek: Kljub majhnemu vzorcu, ki onemogoča posplošitev rezultatov, se v pilotni raziskavi ugotavlja podoben delež za poporodno depresijo rizičnih očetov kot v tujih raziskavah. Smiselno je torej obravnavati tudi duševno dobrobit očetov v prvem poporodnem letu, saj lahko stiska enega od partnerjev vpliva na celotno družino.
Ključne besede: rojstvo, poporodna depresija, moški
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 310; Prenosov: 215
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Depresija - stres, maligna bolezen in zdravljenjeDragan Terzič, 2018, ni določena Povzetek: V pričujočem članku je prikazan pomen depresije s poudarkom na genetskih in stresnih dejavnikih, ki vplivajo na njen izbruh. Težje kronične telesne bolezni, kot so maligne, so dolgotrajni stresni dejavniki, ki pomembno prispevajo k razvoju depresije. Najučinkovitejši način zdravljenja velike depresije so zdravila iz skupine antidepresivov, ki se razlikujejo po načinu učinkovanja in jih izbiramo glede na vodilno simptomatiko depresije. Zato je pomembno, kateri antidepresiv izbrati glede na klinično sliko depresije, ker to vpliva na uspeh pri njenem zdravljenju. Na takšen način se pomembno vpliva na prognozo, ne samo depresije, temveč tudi prisotnih telesnih bolezni, kot so maligne bolezni.
Ključne besede: depresija (medicina), stres, diagnostika, zdravljenje, maligna bolezen
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2020; Ogledov: 2437; Prenosov: 588
Celotno besedilo (106,10 KB) |
7. |
8. |
9. |
