231. Obsevanje starostnikov z rakomVaneja Velenik, 2014, strokovni članek Povzetek: Vse več je dokazov, da imajo stari bolniki z rakom dobrobit od specifičnega onkološkega zdravljenja. Kljub temu so pogosto premalo zdravljeni, kar ima za posledico slabši izid bolezni. Ob tem je zaskrbljujoče tudi to, da je veliko starostnikov ob diagnozi relativno dobrega zdravja in imajo po predvidevanjih pred sabo še več let življenja. Kronološka starost, ki je pogosto podlaga za odločitev o vrsti in intenzivnosti zdravljenja, se je izkazala kot nezadosten in zavajajoč podatek. Starostniki v dobrem stanju zmogljivosti prenašajo obsevanje enako dobro kot mlajši bolniki in imajo primerljiv odgovor bolezni na zdravljenje Vlogo pri odločitvi imajo tudi napačna presoja pričakovanega življenja bolnika, dvom v terapevtsko učinkovitost in strah zaradi toksičnosti zdravljenja. Priporoča se celovita geriatrična ocena starejših bolnikov, ki bi onkologom pomagala pri razmisleku o primernosti napotitve na radikalno ali paliativno onkološko zdravljenje. Ključne besede: starostniki, bolniki, obsevanje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2643; Prenosov: 677 Celotno besedilo (415,15 KB) |
232. |
233. Obravnava težkega dihanja pri bolnikih v zadnjih dneh življenjaMirjana Rajer, 2011, strokovni članek Povzetek: Občutek težkega dihanja (dispneja) je pogost simptom v zadnjih dneh življenja. Bolnik je zaradi dispneje zelo prizadet in velikokrat prestrašen. Ključno je, da ob takem bolniku ukrepamo hitro in pravilno. Pogoste napake so pretirana uporaba nepotrebnih diagnostičnih metod in neustrezno lajšanje simptomov. V prispevku prikazujemo obravnavo bolnika z dispnejo v terminalni fazi bolezni, ko vzročno zdravljenje ni več mogoče in je v ospredju lajšanje težav. Definiciji dispneje sledijo patofiziološka razlaga in praktični nasveti za uporabo farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov. Na koncu so opisani ukrepi pri terminalnem hropenju in akutni obsežni krvavitvi iz dihal. Ključne besede: dispneja, terminalni bolniki, zdravljenje, nega bolnika Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2889; Prenosov: 738 Celotno besedilo (214,86 KB) |
234. Samomori med osebami, zbolelimi za levkemijo v otroštvu, v SlovenijiMojca Čižek-Sajko, Uršula Julija Sajko, Berta Jereb, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pri osebah, ki so v otroštvu zbolele za rakom, so pogosto prisotne telesne in psihosocialne posledice bolezni ter njenega zdravljenja. Mnoge raziskave so pokazale, da je pri osebah z izkušnjo raka v otroštvu depresivnost in samomorilno vedenje močneje izraženo. V naši raziskavi smo proučili pojavljanje samomorov pri osebah, ki so v otroštvu zbolele za levkemijo, v primerjavi s splošno populacijo v Sloveniji, v obdobju 1978–2010. Pričakovano število samomorov smo izračunali na osnovi kontrolne skupine posameznikov iz splošne populacije, ki je bila s skupino preiskovancev, tj. oseb, ki so v otroštvu zbolele za levkemijo, izenačena po spolu, starosti ob začetku opazovanja, letu začetka opazovanja in dolžini opazovanja. Raziskava je pokazala, da med tistimi, ki so v otroštvu zboleli za levkemijo, v letih 1978–2010 nobena oseba ni storila samomora, kar se statistično značilno ne razlikuje od pričakovanega števila samomorov (0,448) v primerljivi splošni populaciji v Sloveniji. Ugotovitve raziskave nakazujejo, da kljub znano bolj izraženem samomorilnem vedenju med preživelimi raka v otroštvu v Sloveniji v primerjavi s splošno populacijo pojavljanje samomorov pri osebah, zbolelih za levkemijo v otroštvu, ni pogostejše kot v splošni populaciji. Ključne besede: levkemija, preživeli bolniki, samomori Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2706; Prenosov: 726 Celotno besedilo (275,76 KB) |
235. Paliativna oskrba bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeMaja Ebert Moltara, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Paliativna oskrba bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke je celostna oskrba neozdravljivo bolnega. Oskrba vsebuje obvladovanje simptomov ter pomoč pri obvladovanju psihičnih, socialnih in duhovnih težav. Najpogostejši simptomi, zaradi katerih so bili bolniki z rakom debelega črevesa in danke sprejeti na oddelek za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta v Ljubljani, so bili bolečina, huda splošna oslabelost, zapora črevesja ter težko dihanje. Paliativno zdravljenje simptomov se z napredovanjem osnovne bolezni lahko razlikuje. Glavni cilj ukrepov v paliativni oskrbi je vzdrževanje čim boljše kakovosti življenja. V zgodnji paliativni oskrbi so lahko ustrezni tudi kompleksnejši pristopi zdravljenja (paliativni kirurški posegi, paliativno obsevanje ), ki služijo boljši kakovosti življenja ob nadaljnjem napredovanju bolezni. V pozni paliativni oskrbi (zadnji tedni življenja) je glavna skrb za ugodje in čim boljše počutje umirajočega ter njegovih bližnjih. Ključne besede: paliativna oskrba, rak debelega črevesa, rak danke, onkološki bolniki Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3600; Prenosov: 842 Celotno besedilo (391,26 KB) |
236. Samomor kot pozna posledica zdravljenja raka v otroštvu : vsi trije primeri v SlovenijiBorut Škodlar, Berta Jereb, 2013, strokovni članek Povzetek: Pacienti po zdravljenju raka v otroštvu so glede samomorilnosti izrazito občutljiva skupina. Pri njih sta povišana tako razmišljanje o samomoru kot tudi dejanski samomor. V slovenskem prostoru sicer ne beležimo povišane stopnje samomora pri tej skupini pacientov. Od 1.647 pacientov, ki so bili v otroštvu zdravljeni za rakom, so zaradi samomora umrli trije. V pričujočem članku so predstavljeni vsi trije pacienti, ki so storili samomor. Iz podatkov, ki so nam na voljo, smo sklepali na sorodnosti in različnosti, ki so botrovale razvoju samomorilnosti pri vsakem od njih. Ugotovimo lahko, da je bilo kljub razlikam v poteku in zdravljenju bolezni skupno vsem trem pacientom to, da niso bili deležni polne strokovne psihološke pomoči, ki naj bi bila namenjena pacientom po zdravljenju raka v otroštvu. Razvoj dobre strokovne mreže na tem področju bi lahko omogočil vključitev večjega števila pacientov, da bi lahko spregovorili o svojih psihičnih težavah. S tem bi lahko pomembno prispevali k preprečevanju samomora pri tej ranljivi skupini pacientov. Ključne besede: rak (medicina), otroštvo, posledice, bolniki, samomori Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3025; Prenosov: 727 Celotno besedilo (288,93 KB) |
237. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave . Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3116; Prenosov: 862 Celotno besedilo (1,29 MB) |
238. Rak jajčnikov : kaj morate vedeti o bolezniErik Škof, Olga Cerar, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak jajčnikov, zdravljenje, bolniki, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.07.2016; Ogledov: 5293; Prenosov: 1039 Celotno besedilo (1,81 MB) |
239. Timski pristop k zdravljenju raka glave in vratu : [priročnik za bolnike z rakom glave in vratu]Primož Strojan, Branko Zakotnik, 2016, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: stranski učinki, bolniki, zdravstveni nasveti Objavljeno v DiRROS: 19.07.2016; Ogledov: 5184; Prenosov: 828 Celotno besedilo (4,37 MB) |
240. |