Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Uvod: Ustrezen odnos, splošna in strokovna znanja ter razumevanje vloge strokovnjakov, ki delajo s starejšimi osebami, lahko pripomorejo k odpravljanju stereotipov in prispevajo h kakovostni obravnavi starejših oseb. Namen raziskave je bil proučiti odnos do dela s starejšimi osebami, znanje o njem in njegovo dojemanje ter povezanost naštetega z izobraževanji zaposlenih v domovih za starejše. Metoda: Izvedena je bila kvantitativna eksplorativna raziskava na populaciji izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe (n = 266) v 13 domovih za starejše v Sloveniji. Podatki so bili zajeti z že razvitimi merskimi instrumenti (FAQ-R, POWP, ASD, ADKS). Raziskava je bila izvedena v obdobju med junijem in avgustom 2017. Podatki so bili obdelani z opisno in bivariantno statistiko. Rezultati: Test FAQ-R je pokazal 65,2 % uspešnost anketirancev, ki se je povečala z večanjem stopnje izobrazbe (p < 0,001). Pri 7,8 % anketirancev je bil ugotovljen negativni odnos do starejših oseb. Na ADKS-testu je bilo zbranih 64,9 % možnih točk (s = 14,86); dosežek se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe (p < 0,001) in starost anketirancev (p = 0,022). Diskusija in zaključek: Splošno znanje o starejših osebah in staranju je pomanjkljivo; stopnja znanja o Alzheimerjevi bolezni je zadovoljiva, a se niža z nižanjem izobrazbe. Raziskava opozori na pomen številnih medsektorskih ukrepov, ki so odziv na potrebe dolgožive družbe. Področje je odprto za nadaljnje raziskovanje in razvoj novih instrumentov, ki bodo omogočili vzročno raziskovanje.
Ključne besede: starizem, Alzheimerjeva bolezen, izobraževanje, specialna znanja, specializacija, napredna zdravstvena nega, medsektorsko povezovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 215; Prenosov: 114
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben člen pri odkrivanju, spremljanju in obravnavi kroničnih bolezni na primarni ravni. Namen raziskave je bil predstaviti izkušnje in stališča do nadgrajene preventivne obravnave ter obiskov na domu. Metode: Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom (Cronbach % = 0,92). Sodelovalo je 50 diplomiranih medicinskih sester, odzivnost je bila 81-% (n = 41). Opravljena je bila tematska analiza odprtih vprašanj. Za kvantitativne podatke je bila uporabljena opisna statistika, t-test, analiza variance in korelacijska analiza. Rezultati: Prispevek preventivnih obiskov na domu anketiranci vidijo v zdravstvenovzgojnem delovanju (x = 4,34, s = 0,85), odkrivanju rizičnih dejavnikov (x = 4,12, s = 0,81) in ohranjanju kakovosti življenja pacientov (x = 4,10, s = 0,92). Zadovoljstvo anketirancev je povezano s sprejemanjem obiskov s strani pacientov in družin (r = 0,754, p < 0,001), s prispevkom k stroki patronažnega varstva (r = 0,766, p < 0,001) ter z obravnavo posameznika z družino (r = 0,693, p < 0,001). V tematski analizi sta bili identificirani dve temi, in sicer (1) pozitivne izkušnje z obiski in (2) negativne izkušnje z obiski. Diskusija in zaključek: Novo obliko preventivnih patronažnih obiskov v domačem okolju anketirani podpirajo, še posebej možnost celovite obravnave posameznika in njegove družine. Glede na ugotovitve se predlaga, da medicinska sestra v patronažnem varstvu postane enakovreden partner v timu referenčne ambulante na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, preventiva, kronična bolezen, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 99
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Pri prenehanju kajenja kot prevladujočem dejavniku tveganja in zgodnjem odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima medicinska sestra pomembno vlogo. Namen raziskave je bil z meritvijo forsiranega ekspiratornega volumna v prvi sekundi (FEV1) oceniti vpliv kajenja na meritve pljučne funkcije. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza. Analizirani so bili podatki meritev parametrov spirometrije 100 preiskovancev, ki so spirometrijo opravili v Respiratornem laboratoriju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS 19.0. Uporabljena je bila deskriptivna statistika ter multipla regresijska analiza, s katero smo ugotavljali vpliv neodvisnih spremenljivk na proučevano odvisno spremenljivko. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se povprečne vrednosti FEV1 kadilcev, ki kadijo več kot 25 let (starih od 46 do 50 let), izrazito znižajo, in sicer na 73 % norme.Ob nadaljevanju kajenja (kajenje več kot 45 let, starost od 61 do 70 let), se FEV1 zniža na samo 63 % norme. Na podlagi regresijske analize je bilo ugotovljeno, da obdobje kajenja več kot dvajset cigaret dnevno statistično pomembno (ß = 0,636, p < 0,001) vpliva na vrednosti FEV1. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže trend nižanja FEV1 v skladu z obdobjem kajenja in ob kajenju več kot dvajset cigaret dnevno. Ker je kajenje prevladujoč dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembno izpostaviti odvajanje od kajenja, zgodnje odkrivanje kronične obstruktivne pljučne bolezni, sodelovanje pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskave spirometrije ter zdravstvene vzgojiteljice.
Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, KOPB, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 159; Prenosov: 0

Povzetek: Uvod: Za uspešno, samozavestno in učinkovito spoprijemanje s spremenjenimi vlogami in zagotavljanje ustrezne pomoči prizadetim morajo biti tudi medicinske sestre v času izrednih razmer ustrezno usposobljene in pripravljene. Namen raziskave je bil prevesti in prilagoditi merski instrument Lestvica profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah (LPKMS-IR) ter oceniti njegove psihometrične lastnosti. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni metodološki raziskovalni dizajn. Lestvica je bila testirana na priložnostnem vzorcu 118 medicinskih sester. V trifaznem procesu prilagoditve in validacije se je poleg vsebinske skladnosti preverjalo notranjo konsistentnost, stabilnost in povezanost spremenljivk ter faktorsko strukturo. Rezultati: Faktorska analiza je podala model s tremi faktorji, pri čemer prvi faktor Temeljne kompetence medicinskih sester v izrednih razmerah pojasni 36,53 % celotne variance. Rezultati kažejo tudi zelo visoko povezanost med faktorji (p < 0,001) in stopnjo zanesljivosti pri celotni lestvici LPKMS-IR (Cronbach % = 0,937). Diskusija in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je slovenska različica lestvice LPKMS-IR veljaven in zanesljiv merski instrument. Ob pomanjkanju ustreznih merskih instrumentov omogoča identifikacijo kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah ter nekatere okoliščine njihovih vlog. Ugotovitve nakazujejo tudi potrebo po nekaterih spremembah izobraževanja za zdravstveno nego in ciljanem raziskovanju tistih skupin v zdravstveni negi, ki se po pričakovanjih pogosteje srečujejo z izrednimi situacijami.
Ključne besede: zdravstvena nega, javne nesreče, javno zdravje, koronavirusna bolezen, civilna zaščita, reševanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 72
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Metabolni sindrom je skupek povezanih kliničnih in presnovnih dejavnikov, ki napovedujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilne bolezni. Metabolni sindrom vključuje visceralno debelost, moteno presnovo glukoze, aterogeno dislipidemijo in arterijsko hipertenzijo. Povečana prevalenca metabolnega sindroma v menopavzi je posledica izgube proaktivne vloge estrogenov in povečanih koncentracij androgenov v obtoku, kar povzroči porazdelitev telesne maščobe in razvoj visceralne debelosti. Metabolni sindrom lahko vpliva tudi na tveganje za nastanek raka endometrija in dojke, osteoporoze, kronične ledvične bolezni, srčno-žilnih zapletov ter zmanjšanja kakovosti življenja v menopavzi. Načrtovano hujšanje, omejitev kalorij in telesna aktivnost so povezani z zmanjšanim tveganjem za bolezni endometrija. Poleg sprememb življenjskega sloga se lahko v primeru odsotnosti kontraindikacij predpiše zdravilo metformin, ki zmanjšuje metabolni sindrom, znižuje raven inzulina pri ženskah po menopavzi in je močan zaviralec proliferacije rakavih celic endometrija. Še vedno pa je pri obvladovanju simptomov in nekaterih posledic menopavze najučinkovitejše hormonsko nadomestno zdravljenje.
Ključne besede: debelost, menopavza, metabolni sindrom, metformin, sladkorna bolezen tipa 2
Objavljeno v DiRROS: 17.07.2025; Ogledov: 604; Prenosov: 195
Celotno besedilo (388,15 KB)