421. Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega regijskega parka Kočevsko-KolpaKatja Poboljšaj, 2000, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Na obmo~ju na~rtovanega Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa je potekala raziskava dvo`ivk od pomladi 1999 do jeseni 2000, kjer je bilo opa`enih 13 vrst dvo`ivk na 47 najdi{~ih. Najpomembnej{a mresti{~a so predvsem obmo~ja ve~jih sklenjenih mokri{~ v dolinah rek Ribnice in Rin`e, ter na {ir{em obmo~ju Ko~evske Reke in Mlake pri Ko~evski Reki. Le-ta imajo pomembno vlogo pri ohranjanju pestrosti vrst dvo`ivk in s tem biotske pestrosti gozdov na celotnem obmo~ju Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, mokrišča, dvoživke, Amphibia, regijski park Kočevsko-Kolpa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4307; Prenosov: 1839
 Celotno besedilo (720,80 KB) |
422. |
423. Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995Tom Levanič, 1997, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Ključne besede: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4485; Prenosov: 1893
Celotno besedilo (1,01 MB) |
424. Osutost doba (Quercus robur L.) na trajnih raziskovalnih ploskvah v obdobju 1995-2000Matjaž Čater, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozd, hrast dob, Qurcus robur L., propadanje gozda, propadanje hrasta, trajna raziskovalna ploskev, osutost drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4409; Prenosov: 1864
Celotno besedilo (485,73 KB) |
425. |
426. Asociaciji Seslerio kalnikensis-Jovibarbetum hirtae ass.nov. in Seslerio calcariae-Jovibarbetum hirtae ass. nov. v SlovenijiMarko Accetto, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: botanika, fitocenologija, Kolpska dolina, sistematika, Kočevska, Slovenija, Gorjanci, Dolina Gračnice, Planina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4293; Prenosov: 1911
Celotno besedilo (1,30 MB) |
427. Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji v letu 2000Milan Hočevar, Robert Mavsar, Marko Kovač, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdovi, drevje, stanje, poškodbe, zdravstveno stanje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4126; Prenosov: 1787
Celotno besedilo (1,76 MB) |
428. |
429. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4448; Prenosov: 1971
Celotno besedilo (920,62 KB) |
430. Uporaba multispektralnih satelitskih posnetkov in metod GIS za zaznavanje ter napoved zaraščanjaAndrej Kobler, Milan Hočevar, Gal Kušar, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: raba prostora, prostorsko planiranje, satelitski posnetek, geografski informacijski sistem, Slovenija, zaraščanje, klasifikacija, GIS, regresijski model, prognoza, Notranjska, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4628; Prenosov: 2010
Celotno besedilo (1,78 MB) |
