Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Slovenija) .

391 - 400 / 520
Na začetekNa prejšnjo stran36373839404142434445Na naslednjo stranNa konec
391.
Slovensko javno mnenje v letu 1998 o slovenskih gozdovih
Brina Malnar, Milan Šinko, 2000, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarska politika, gozd, gozdarstvo, javno mnenje, stik z javnostjo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4196; Prenosov: 1850
.pdf Celotno besedilo (782,50 KB)

392.
Fototerestrična inventura gozda
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2000, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: fototerestrična inventura, inventura gozda, dvofazna inventura, vzorčenje, digitalna fotogrametrija, lesna zaloga, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4167; Prenosov: 1872
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

393.
394.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4413; Prenosov: 1837
.pdf Celotno besedilo (1002,45 KB)

395.
Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na Kočevskem
Mirko Perušek, 2000, strokovni članek

Povzetek: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.
Ključne besede: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4461; Prenosov: 1865
.pdf Celotno besedilo (716,41 KB)

396.
Novi gozdni rezervati v Sloveniji
Dušan Mlinšek, 1978, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, gozdni rezervati, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3538; Prenosov: 1054
.pdf Celotno besedilo (14,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

397.
Nekateri trendi gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji in gospodarka moč koncesionarjev
Darij Krajčič, 2001, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: državni gozdovi, trendi gospodarjenja, finančni kazalniki, plače, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4258; Prenosov: 1820
.pdf Celotno besedilo (956,13 KB)

398.
Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v Sloveniji
Marjan Pavšer, 1973, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2728; Prenosov: 867
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

399.
Kontrolna vzorčna metoda v Sloveniji - zgodovina, značilnosti in uporaba
Marko Kovač, 2009, znanstvena monografija

Ključne besede: izmera gozdov, gozdarstvo, gozdna inventura, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2827; Prenosov: 754
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

400.
Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh