201. |
202. |
203. |
204. |
205. |
206. Alkohol in rak2018, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: alkoholna politika, Slovenija, pivske navade, alkoholizem, nosečnost, otroci, prometna varnost, požiralnik, jetra, dojke, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 13.03.2020; Ogledov: 2196; Prenosov: 640
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
207. 70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izziviAndrej Bončina, 2020, strokovni članek Povzetek: V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov.
Ključne besede: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, pedagoško delo, raziskovalno delo, razvojno delo, obletnice, visokošolsko izobraževanje, gozdarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2020; Ogledov: 2348; Prenosov: 660
Celotno besedilo (97,25 KB) |
208. Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev jelenjadi v Poljanski dolini in Polhograjskih dolomitihMiran Hafner, Blaž Černe, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji navadni jelen (Cervus elaphus L.) še vedno širi svojo prisotnost na številna območja, med njimi tudi v Poljansko dolino in Polhograjske dolomite. V raziskavi smo proučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na njegovo prostorsko razporeditev v gričevnatem in ponekod v sredogorskem proučevanem območju s povprečno gozdnatostjo 67 %. Raziskava temelji na vzorcu 585 georeferenciranih lokacij odvzema ter GIS-podatkovnih plasteh 34 okoljskih spremenljivk. Logistična regresija napoveduje, da se verjetnost za primernost prostora za habitat jelena v prvem modelu multivariatno povečuje z večanjem deleža gozdov, z manjšanjem razdalje do sosednjega območja, z večjim deležem dvoslojnih, raznomernih, prebiralnih gozdov ter grmišč in panjevcev, z večanjem deleža sestojev v obnovi ter zmanjšuje z manjšim deležem mladja. V drugem modelu smo odkrili tudi pozitiven vpliv deleža plodonosnega gozdnega drevja v lesni zalogi sestojev ter negativne vplive odsotnosti krmišč, večje razdalje do gozdnih cest in majhnih vrednosti sončnega obsevanja pozimi.
Ključne besede: navadni jelen, Cervus elaphus, habitat, Poljanska dolina, Polhograjski dolomiti, okoljski dejavniki, prostorska razporeditev, parkljarji, upravljanje z divjadjo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2020; Ogledov: 2349; Prenosov: 688
Celotno besedilo (275,67 KB) |
209. |
210. |
