1. |
2. Podatkovni arhiv dejavnosti Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar (2004–2024)Barbara Riman, Kristina Riman, 2025, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: Ta podatkovni set vsebuje strukturirane podatke, ki se nanašajo na dvajsetletno delovanje Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar (SKD Lipa Zadar). Podatki vključujejo informacije, zbrane v okviru priprave monografije, arhivskega dela društva ter analize društvene dejavnosti.
Podatkovni set je namenjen raziskovalcem, kulturnim institucijam, arhivistom, družboslovcem, etnologom in drugim, ki se ukvarjajo s področji: (1) kulturne dejavnosti v manjšinskih skupnostih, (2) slovenska manjšina na Hrvaškem, (3) društvena zgodovina, (4) migracijske in identitetne študije (5) primerjalne analize kulturnih društev.
Ključne besede: Slovensko društvo v Zadru, Slovenci na Hrvaškem, društva, zamejski Slovenci
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (2,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v ItalijiIvo Jevnikar, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva.
Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.
Ključne besede: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 440; Prenosov: 179
 Celotno besedilo (2,44 MB) |
5. Profesor Alojzij GeržiničAleš Brecelj, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Alojzij Geržinič (1915–2008) je bil šolnik, kulturni delavec, publicist, glasbenik in šahist. V prvem delu sestavka so prikazane njegova mladost, izobrazba in svetovnonazorska predelitev za zelo načelno katolištvo. V drugem delu, ki obsega 2. svetovno vojno in čas neposredno po njej, je prikazana njegova poklicna pot. Kot nasprotnik OF se je nato na poziv vodstva domobrancev na Primorskem začel ukvarjati z obnavljanjem slovenskih šol, ki jih je bil zatrl fašizem. Ob prihodu jugoslovanske vojske v Trst se je umaknil v begunska taborišča v Italiji. Na vabilo dr. Srečka Barage se je vrnil v Trst in sodeloval pri obnavljanju slovenskega šolstva. Kljub nasprotovanju Italijanov in tistega dela Slovencev, ki ni sprejemal zavezniške uprave in protikomunističnih učiteljev – beguncev, je to na Tržaškem in tudi Goriškem uspelo. Geržinič pa je moral zaradi svoje domobranske preteklosti in nevarnih razmer kmalu zapustiti Trst in je emigriral v Argentino. Tretji del prispevka obravnava njegovo življenje v Argentini, kjer si je kmalu našel primerno zaposlitev in si ustvaril družino. Živahno je sodeloval v organizacijah in listih, ki jih je ustanovila tamkajšnja slovenska povojna emigracija. Ob tem je tudi veliko komponiral.
Ključne besede: Alojzij Geržinič, Neda Geržinič, Ljubljana med svetovnima vojnama, slovensko šolstvo na Primorskem med II. svetovno vojno, Slovenci v Argentini, Slovenska kulturna akcija, Sij slovenske svobode
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 375; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,85 MB) |
6. Politično delovanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem po podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947Erika Jazbar, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Nova razmejitev, ki jo je prinesla Pariška mirovna pogodba leta 1947, je za Slovence, ki so v Italiji postali narodna manjšina, odprla novo poglavje tudi z vidika političnega nastopanja, saj so se v tem času oblikovale nove politične stranke, ki so bile jasno idejno in narodno profilirane. Med Slovenci, ki so živeli na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, so bile na političnem polju pomembne razlike, ki izhajajo iz različnih zgodovinskih, družbenih in tudi narodnih okoliščin. Leta 1947 je bila izrazita tudi ideološka diferenciacija, ki se je leta 1948 »obogatila« še s sporom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po resoluciji Informbiroja. Ločnico pa sta že od predvojnega časa predstavljala dva koncepta političnega delovanja: na eni strani samostojno slovensko politično nastopanje, na drugi vključevanje v italijanske stranke.
Ključne besede: Pariška mirovna pogodba (1947), dežela Furlanija - Julijska krajina, Slovenci v Italiji, narodne manjšine, slovenske politične stranke v Italiji
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,63 MB) |
7. Franc Jeza v TrstuIvo Jevnikar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi literature in pričevanj razčlenjuje življenjsko
pot Franca Jeze (1916–1984), pisatelja, publicista in borca za
samostojno ter demokratično Slovenijo. Ta krščanski socialist,
sodelavec OF in nekdanji taboriščnik je po drugi svetovni vojni
zapustil tedanjo Jugoslavijo in se za stalno naselil v Trstu. V
prispevku je obravnavano njegovo življenje od prebega v Italijo
jeseni 1948 do smrti v Trstu 20. januarja 1984. Jeza ni bil italijanski državljan in ni imel stalne službe, zato se je težko preživljal,
zlasti kot zunanji sodelavec Radia Trst A in tednika Novi list,
razvil pa je izjemno publicistično delo kot urednik, kritik, kronist, prevajalec, a tudi kot izvirni leposlovni avtor. V javno zavest
pa se je najbolj vtisnilo njegovo zavzemanje za demokratično in
neodvisno Slovenijo.
Ključne besede: Franc Jeza, samostojna slovenskega država, Trst, Udba – jugoslovanska tajna politična policija, Slovenci v
Trstu
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 139
Celotno besedilo (3,11 MB) |
8. Nemški pogledi na vzroke razkola med Nemci in SlovenciValentin Areh, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi
in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa
se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi
antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev.
Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje.
Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem
kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili,
da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško
nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo
tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja
v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: politična zgodovina, narodna gibanja, Nemci, Slovenci, 19. st., liberalci, konservativci, mediji, nacionalizem
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,01 MB) |
9. Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojniNeža Strajnar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena vprašanju, koliko prebivalcev Primorske se je po vzpostavitvi komunističnega sistema v Jugoslaviji in določitvi nove jugoslovanske-italijanske meje odločilo oditi v tujino. Ugotovljeno je, da je del prebivalstva moral doživljati tako velike pritiske, da so se mnogi posamezniki ali celotne družine odločale za nevarno in protizakonito pot čez mejo, kjer jih je čakala negotova prihodnost. Prav tako so predstavljeni motivi za odhod tistih, ki so se odločili za zapustitev domačega kraja z dovoljenjem oblasti (t. i. optanti).
Ključne besede: izseljevanje, Primorska, Slovenci, Italija, komunizem, 1945/1960
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 472; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,15 MB) |
10. |
