Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Pinus) .

231 - 240 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
231.
Josip Koller : začetnik pogozdovanja krasa s črnim borom
Franc Perko, 2018, strokovni članek

Ključne besede: erozija, zgodovina, Pinus nigra, umetna obnova, Kras
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3555; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (295,22 KB)

232.
Rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola)
Barbara Piškur, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, odmiranje dreves, bolezni, bori, Pinus spp., rjavenje borovih iglic, Lecanosticta acicola
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 2921; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (186,46 KB)

233.
Growth response of different tree species (oaks, beech and pine) from SE Europe to precipitation over time
Dejan Stojanović, Tom Levanič, Bratislav Matović, Stefan Stjepanović, Saša Orlović, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Changing climatic conditions can have various consequences for forest ecosystems, from increasing frequencies of forest fires, ice and windstorm events to pathogen outbreaks and mass mortalities. The Standardized Precipitation Index (SPI) was chosen for the evaluation of drought impact on the radial growth of trees after extensive preliminary testing of various calculated monthly climate parameters from the CARPATCLIM database. SPI was calculated for periods between 3 and 36 months for different sites (lowland and mountainous parts of Serbia, Southeast Europe), from which Quercus robur, Q. cerris, Fagus sylvatica and Pinus sylvestris samples were acquired. Bootstrapped Pearson%s correlations between SPI monthly indices and radial growth of tree species were calculated. We found that 12-month SPI for summer months may be a good predictor of positive and negative growth of different species at different sites. The strongest positive correlations for five of six tree-ring width chronologies were between 12-month June and 14-month September SPI, which implies that high growth rates can be expected when the autumn of the previous year, and winter, spring and summer of the current year, are well supplied with precipitation, and vice versa (low precipitation in given period/low growth rates).
Ključne besede: standardized precipitation index, SPI, climate change, tree mortality, Quercus sp., Fagus sylvatica, Pinus sylvestris
Objavljeno v DiRROS: 18.04.2018; Ogledov: 2958; Prenosov: 1693
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

234.
Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus)
Maarten De Groot, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, smrekov lubadar, Ips duplicatus, smreke, Picea spp., iglavci, bori, Pinus spp., macesni, Larix spp.
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3215; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (156,61 KB)

235.
236.
Kakovost rdečega bora
Dušan Mlinšek, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., kakovost lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4062; Prenosov: 1789
.pdf Celotno besedilo (897,08 KB)

237.
O krhkosti krošnje pri rdečem boru (Pinus silvestris L.)
Dušan Mlinšek, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, trdota vej, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4272; Prenosov: 1840
.pdf Celotno besedilo (750,72 KB)

238.
Zveza med mladostno rastjo in obliko doraslega rdečega bora (Pinus silvestris L.)
Dušan Robič, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, rast, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4253; Prenosov: 1840
.pdf Celotno besedilo (615,49 KB)

239.
Širjenje črnega bora (Pinus nigra var. austriaca ARNOLD) na Krasu
Lojze Žgajnar, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: črni bor, Pinus nigra, razširjenost, Kras
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4316; Prenosov: 1858
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

240.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4651; Prenosov: 2072
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh