1. Verjetnostna napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2025Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2025, drugi znanstveni članki Povzetek: Naredili smo verjetnostno napoved sanitarnega poseka navadne smreke zaradi podlubnikov v 2025 v Sloveniji. Napoved smo naredili s pomočjo prostorskega modela, ki je bil razvit z logistično regresijo in ima ločljivost 1 km × 1 km. Napoved modela temelji na podatkih iz lanskega leta. Sanitarni posek smreke zaradi podlubnikov se bo v letu 2025 verjetno zgodil v 52,6 % modelskih celic s smreko. Med najbolj ogroženimi so naslednja gozdnogospodarska območja: Slovenj Gradec, Nazarje in Kranj.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, model, smrekovi podlubniki, ogroženost, Ips typographus, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 142; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (1011,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2017Nikica Ogris, Zoran Grecs, 2017, strokovni članek Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacija, populacija, gostota, model, RITY-1
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 58
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kratkoročni napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2020Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2020, drugi znanstveni članki Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, bela jelka, Abies alba, sanitarni posek, napovedi, ogroženost, modeli
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 122; Prenosov: 53
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prenamnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2016Nikica Ogris, Zoran Grecs, 2016, drugi znanstveni članki Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, prenamnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacije, razširjenost, populacija, gostota
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 56
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobegasmrekovega lubadarja ( Ips typographus ) v Slovenijiza leto 2025Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2025, drugi znanstveni članki Povzetek: Pripravili smo predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus ) (nastave I. serije) za leto 2025. Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Predlagamo, da se nastave I. serije v letu 2025 položi na88 lokacijah.
Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 143
Celotno besedilo (565,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Preverjanje verjetnostne napovedi sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2024Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2024, drugi znanstveni članki Povzetek: Preverili smo zanesljivost verjetnostne napovedi sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2024. Verjetnostni model za napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov je potrdil visoko zanesljivost (AUC modela = 0,83, AUC napovedi = 0,83). Ugotovili smo optimalni prag za verjetnost sanitarnega poseka, ki ga bomo lahko uporabili pri naslednjih napovedih za bolj jasno določitev območij, kjer se bodo potencialno pojavila žarišča smrekovih podlubnikov. Napoved za leto 2024 smo naredili s pragom 0,45, ki pa se je izkazal za prenizkega, saj je bilo 24,1 % modelskih celic lažno pozitivnih. Optimalen prag za verjetnostni model v letu 2024 je bil 0,50, ki ga predlagamo za izdelavo vseh nadaljnjih verjetnostnih napovedih sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji.
Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napovedi, ogroženost gozdov, modeli, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 122
Celotno besedilo (865,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v SlovenijiTom Levanič, Matej Rupel, Andreja Vedenik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov že od leta 2009 s pomočjo ročnih dendrometrov spremljamo de- belinsko priraščanje dreves na letnem nivoju. Gre za dopolnilni podatek o debelinskem priraščanju dreves, ki ga pridobimo v okviru petletnih inventur na ploskvah intenzivnega monitoringa. Letno dinamiko debelinskega priraščanja spremljamo z dvema tipoma ročnih dendrometrov : plastičnimi, nemškega proizvajalca, in nerjavnimi, češkega proizvajalca. S spremljanjem debelinske rasti z ročnimi dendrometri želimo ugotoviti vpliv okoljskih in podnebnih dejavnikov na rast dreves med dvema petletnima inventurama. Tako dobimo bistveno boljše podatke o stanju priraščanja dreves kot s petletnimi inventurami, kjer ekstremni dogodki izginejo v povprečju. V letu 2022 smo dodatno na vse ploskve namestili tudi elektronske dendrometre z visoko frekvenco spremljanja spreminjanja debelinskega prirastka na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji. Z njimi želimo ugotoviti vplive okoljskih in podnebnih dejavnikov na znotraj sezonsko dinamiko debelinskega priraščanja. To je ključno za razumevanje vpliva negativnih podnebnih dejavnikov na debelinsko priraščanje dreves.
Ključne besede: podnebne spremembe, bukev, Fagus sylvatica, dob, Quercus robur, smreka, Picea abies, ročni dendrometer, elektronski dendrometer
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 325; Prenosov: 82
Celotno besedilo (522,59 KB) |
9. Differences in xylem and phloem structure in living stumps of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) and silver fir (Abies alba Mill.)Jožica Gričar, Miha Drolc, Peter Prislan, Helena Šircelj, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Living stumps reported in many tree species were the first, circumstantial evidence of root grafting. Although stump overgrowth has been extensively studied in various tree species, anatomical observations have mainly focused on the xylem part. Here, we investigated the xylem and phloem structure in living stumps of two conifer species: Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) and silver fir (Abies alba Mill.). The mechanism of wound closure was similar in the two species, however, there were differences in the structure of wound tissues in wood and bark. Immediately after the injury, a callus consisting of parenchymal cells was formed, followed by wound-wood with wide increments. In addition, the wood structure and morphology of tracheids were changed. Tracheids lost their typical elongated and tapering structure; instead, numerous crooked and forked tracheids were present. Traumatic resin canals were present in both species but were more abundant in P. abies, which also had normal resin canals. While the structure of the xylem growth rings eventually normalized in both species, the width of the annual xylem increments was diminished. In both species, the typical structure of annual phloem increment was lost in the non-collapsed phloem and sclereids were very abundant in the collapsed phloem. In A. alba, the collapsed phloem was rich in swollen parenchyma cells containing blue-stained contents, while in P. abies, numerous large traumatic resin canals were conspicuous. The study showed that similar patterns of vascular tissue restoration exist in A. alba and P. abies in response to tree felling. However, there are certain species-specific peculiarities in the wood and phloem anatomical response, which might affect long-term stump functioning and survival.
Ključne besede: wood physiology, phloem, xylem, Norway spruce, Picea abies, silver fir, Abies alba
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2024; Ogledov: 351; Prenosov: 1497
Celotno besedilo (10,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. In pursuit of change : divergent temporal shifts in climate sensitivity of Norway spruce along an elevational and continentality gradient in the CarpathiansAndrei Popa, Jernej Jevšenak, Ionel Popa, Ovidiu Badea, Allan Buras, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Across much of Europe, climate change has caused a major dieback of Norway spruce (Picea abies L.), an economically important tree species. However, the southeasternmost fringe of this tree species – the Eastern Carpathians – has not yet suffered large-scale dieback. Studying temporal shifts of climate sensitivity (TSCS) over time may elucidate the degree to which Norway spruce may be vulnerable to climate-change induced decline in upcoming decades. Under this framework, we analyzed a regional tree-ring network comprising >3000 trees, with the aim of quantifying TSCS since 1950. We mathematically defined TSCS as the slope parameter of the regression of climate sensitivity (the correlation coefficient) over time. Given the often-observed contrasting shift of climate sensitivity at low versus high elevations, we were particularly interested in studying potentially divergent TSCS along elevational and spatial gradients. Our analyses revealed several indications of TSCS for Norway spruce in the Eastern Carpathians. First, at high elevations (>1100 m a.s.l.), we found that the positive link between summer temperature and spruce growth decreased significantly over the study period. In turn, these trees, over time, featured an increasing positive relationship with late winter temperatures. At low elevations (<800 m a.s.l.), the signal of positive summer Standardised Precipitation-Evapotranspiration Index (SPEI) correlation became more frequent among sites towards 2021, while the strength of the positive winter SPEI correlation from the previous growing season weakened. Our results revealed that TSCS was driven significantly by an elevational climate gradient and a longitudinal continentality gradient. Overall, our findings indicate that Norway spruce is increasingly affected by water limitations under climate change at low elevations, highlighting a potentially rising risk of decline of this species in the Eastern Carpathians.
Ključne besede: temperature, water availability, climate change, tree-ring width, non-stationarity, Picea abies, daily climate-growth relationships
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2024; Ogledov: 479; Prenosov: 753
Celotno besedilo (7,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
