Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Vzgoja in izobraževanje pripadnikov slovenske manjšine na Madžarskem se lahko organizira v več oblikah. V Porabju je sprejet in uveljavljen model t. i. narodnostne šole. Model vključuje vzgojno-izobraževalne ustanove, ki imajo status narodnostne šole oziroma vrtca. Osemletno osnovnošolsko izobraževanje v Porabju poteka na dveh dvojezičnih šolah (Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in Dvojezična osnovna šola Števanovci), slovenski jezik kot narodnostni jezik se poučuje tudi na monoštrskih osnovnih in srednjih šolah. V prispevku na podlagi polstrukturiranih intervjujev z mladimi, ki so bili vključeni v narodnostno izobraževanje, predstavljamo njihova mnenja o rabi porabščine / slovenskega jezika v družini in okolju, njihove izkušnje učenja jezika in razmišljanja o perspektivnosti slovenskega jezika. Rezultati kažejo, da so intervjuvanci, ki so kaj vešči porabskega narečja, le-to usvojili od starih staršev, v komunikaciji s starši in vrstniki pa večinoma uporabljajo madžarščino. Ne glede na določene izražene pomanjkljivosti so s poukom slovenščine v pretežni meri zadovoljni. Pri rabi slovenščine velik pomen pripisujejo navzočnosti pedagoških delavcev iz Slovenije in izvenšolskim dejavnostim ter sodelovanju v kulturnih skupinah in društvih. Kljub pridobljenemu znanju slovenščine se ne počutijo dovolj usposobljeni za študij v Sloveniji. Večina je izpostavila dejstvo, da zaradi sosednje Avstrije in potreb trga dela znanje slovenščine ni dovolj privlačno za mlade.
Ključne besede: narodnostno šolstvo, slovenski jezik, slovensko Porabje, Madžarska, mnenja mladih
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2026; Ogledov: 44; Prenosov: 31
Celotno besedilo (144,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: In the years after Hungary’s regime change, a lively political and public debate emerged about the possibility of justice for the crimes committed during the decades of communist dictatorship. The Justice Act, introduced by governing party MPs, retroactively suspended the statute of limitations for treason and intentional homicide in cases where the regime did not prosecute these crimes for obvious political reasons. This would have provided a constitutional opportunity to bring to justice those responsible for the atrocities of the 1950s and the reprisals that followed the 1956 revolution. The law adopted by Parliament was annulled by the Constitutional Court on grounds of continuity and legal certainty. In its view, the retroactive suspension of the statute of limitations is incompatible with the rule of law and justice must therefore be pursued by a completely different route.
Ključne besede: ustavno sodišče, kazensko pravo, zakonodaja, pravičnost, sprememba režima, Madžarska, 1950/1960
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,83 MB)