1. Kako ravnati, ko civilna družba nasprotuje gozdarskim ukrepom?Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: javno mnenje, gozdarski ukrepi, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 27; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (47,62 KB) |
2. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 0
Celotno besedilo (91,64 KB) |
3. |
4. Strategija razvoja mestnih gozdov LjubljaneTina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1010; Prenosov: 312
Celotno besedilo (336,18 KB) |
5. Razstava citatov na Slovenskih dnevih sanitarnega inženistva 2018 z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 17.-19. oktober 2018Aleš Krulec, Rok FINK, Andrej Ovca, Andreja KUKEC, Mojca JEVŠNIK, Željko LINŠAK, Marija POLJAK, Gregor JEREB, razstava Ključne besede: sanitarno inženirstvo, sanitarni inženirji, slovenski dnevi sanitarnega inženirstva, 2018, razstava, mestni muzej ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 18.08.2020; Ogledov: 1773; Prenosov: 603
Celotno besedilo (130,65 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Ključne besede: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4103; Prenosov: 1812
Celotno besedilo (10,06 MB) |
