Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Ljubljana) .

1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane
Tina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek

Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1010; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (336,18 KB)

5.
6.
Onkološki inštitut v Ljubljani : 1938-1978
1978, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), Slovenija, zborniki, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 2711; Prenosov: 623
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

7.
Kontinuiteta in spremembe Bienala oblikovanja
Cvetka Požar, 2014, strokovni članek

Ključne besede: design, grafično oblikovanje, industrijsko oblikovanje, skupinske razstave, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 04.04.2018; Ogledov: 2155; Prenosov: 0

8.
Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru Šmarne gore
Boštjan Anko, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, rekreacija, rekreacijska funkcija gozdov, Šmarna gora, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3911; Prenosov: 1729
.pdf Celotno besedilo (989,34 KB)

9.
Vrednotenje in razvrščanje gozdnih in kmetijskih zemljišč za potrebe izdelave prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana-Šiška
Ivan Žonta, 1981, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kmetijska zemljišča, urbanizem, Ljubljana-Šiška
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3617; Prenosov: 1673
.pdf Celotno besedilo (239,03 KB)

10.
Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999
Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Ključne besede: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4103; Prenosov: 1812
.pdf Celotno besedilo (10,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.64 sek.
Na vrh