Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Alpe) .

1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem
Jože Čar, Jernej Jež, Blaž Milanič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ozemlje med vasmi Reka v dolini Idrijce, Bukovo pod Kojco in Zakriž pri Cerknem pripada v geografskem in geotektonskem pogledu Dinaridom. Gradijo ga kamnine dveh obsežnih narivnih enot Trnovskega pokrova, ki so bile za več deset kilometrov narinjene od severovzhoda proti jugozahodu v današnjo lego. Preko njih so narinjene kamnine Tolminskega pokrova, ki je na obravnavanem ozemlju najnižja narivna enota Južnih Alp. Pokrov sestavljajo dve notranji narivni grudi in vmesna narivna luska. Narivne enote so bile narinjene od severa proti jugu. V zahodnem delu obravnavanega območja stik med Južnimi Alpami in Dinaridi poteka ob Sovodenjskem prelomu.Kljub temu, da so kamnine v obravnavanih narivnih enotah približno enake starosti, lahko prepoznamo dva različna stratigrafska razvoja. Posebej izstopa problematika razvoja ladinijsko-spodnjekarnijskih psevdoziljskih plasti, to je zaporedja klastičnih in karbonatnih kamnin, ki se je odložilo v globljemorskem okolju Slovenskega bazena. Tako v Trnovskem kot tudi v Tolminskem pokrovu najdemo psevdoziljske plasti razvite v podobnem, litološko značilnem zaporedju, a so v Tolminskem pokrovu razvite v precej večji debelini kot v Trnovskem pokrovu in navzgor zvezno prehajajo v amfiklinske plasti, medtem ko je debelina psevdoziljskih plasti v Trnovskem pokrovu precej manjša, v normalnem zaporedju pa na njih leži platformni cordevolski dolomit.
Ključne besede: narivna zgradba, Trnovski pokrov, Tolminski pokrov, Južne Alpe, Dinaridi, Slovenski bazen, trias, psevdoziljske plasti
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 327; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (8,83 MB)

5.
Ali znamo zaščititi kulturno dediščino Alp pred naravnimi nesrečami
Anže Japelj, 2019, poljudni članek

Ključne besede: kulturna dediščina, Alpe, naravne nesreče, projekt CHEERS
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 1878; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (125,97 KB)

6.
7.
8.
Spreminjanje naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže - Dleskovške planote v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Delo obravnava postopne spremembe vegetacije in strukture sestojev ob gradientu nadmorskih višin na Dleskovškovi planoti v Savinjskih Alpah. S klasifikacijo in ordinacijo so identificirane in analizirane značilne skupine gozdov, ki so se razvile ob gradientu nadmorskih višin. Analiza izpostavlja dopolnjevanje obeh tehnik in njune pomanjklivosti, kadar jih uporabljamo neodvisno in samostojno. Kombinirana uporaba obeh tehnik se je izkazala kot primerno orodje za razpoznavanje in analizo notranje strukture vegetacije naravnih gozdov. Ugotovljena je tudi odvisnost med pritalno vegetacijo ter strukturo in priraščanjem sestojev. Oblikovane so hipoteze o jakosti antropogenega vpliva, znižanju gornje gozdne meje in večji vlogi listavcev v nekdanjih visokogorskih pragozdovih.
Ključne besede: naravni gozd, ordinacija in klasifikacija gozdne vegetacije, predalpski jelov-bukov gozd, visokogorski bukov gozd, sekundarni gozd macesna in smreke, znižanje gornje gozdne meje, Savinjske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3505; Prenosov: 1423
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
Slovenija in Nemčija imata na nekarbonatnih kamninah iste mikroreliefne gozdne združbe
Milan Piskernik, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, Nemčija, gozdne združbe, gorski gozdovi, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3132; Prenosov: 1340
.pdf Celotno besedilo (257,18 KB)

10.
Vpliv klime na debelinsko rast macesna (Larix decidua Mill.) na zgornji gozdnimeji v JV Alpah
Tom Levanič, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na 7 lokacijah na zgornji gozdni meji v jugovzhodnih Alpah smo preučili odvisnost med širino branike macesna (Larix decidua Mill.) in klimo. Analizo smo napravili za obdobje 1900-2003, v katerem smo ugotovili 13 skupnih pozitivnih in 17 skupnih negativnih značilnih let. Izkazalo se je, da je macesen zelo primerna drevesna vrsta za preučevanje odziva dreves na klimo. Največji vpliv na nastanek široke branike imajo nadpovprečne junijske temperature, najbolj negativen vpliv na širino branike pa nadpovprečne marčevske temperature. Analiza časovne stabilnosti klimatskega signala z odzivnimi funkcijami in metodo drsečih oken je pokazala, da se je odnos med klimo in širino branike postopoma spreminjal. Bolj ko se približujemo sedanjosti, pomembnejši postaja negativni vpliv nadpovprečnih temperatur v marcu (branike so ožje) in bolj se izgublja pomen nadpovprečne temperature v juniju. Na nekaterih ploskvah se vplivu nadpovprečnih junijskih temperatur pridruži še vpliv nadpovprečno toplega maja. Rezultati kažejo, da se na zgornji gozdni meji dogajajo spremembe v smeri zgodnejšega začetka vegetacijske sezone, s tem pa so drevesa izpostavljena večjemu tveganju poznih pozeb.
Ključne besede: dendroklimatologija, Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3386; Prenosov: 1501
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.8 sek.
Na vrh