Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Agrilus) .

31 - 39 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizma
Urban Žitko, Barbara Piškur, Matevž Triplat, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo % panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.
Ključne besede: gozdarska proizvodnja, anketiranje, karantenski škodljivi organizmi, varstvo gozdov, ukrepanje, izkoreninjanje, Agrilus planipennis, jesenov krasnik
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1364; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (546,75 KB)

34.
Seznam prednostnih škodljivih organizmov Evropske unije : The European Union List of priority pests
Alenka Zupančič, 2020, strokovni članek

Povzetek: V zakonodaji Evropske unije je predpisan seznam prednostnih škodljivih organizmov rastlin, v katerem so navedeni škodljivi organizmi rastlin z najbolj resnimi potencialnimi gospodarskimi, okoljskimi ali družbenimi učinki za ozemlje Evropske unije. Seznam je pripravljen na vrednotenju, za katerega sta metodologijo pripravila in pozneje ovrednotila podatke za posamezen organizem Skupni raziskovalni center Evropske komisije (JRC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), pri čemer sta upoštevala možnosti širjenja, ustalitve, gospodarske, družbene in okoljske posledice za Evropsko unijo. Na seznamu so tudi karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki lahko veliko škodo povzročijo v gozdovih; to so brezov krasnik (Agrilus anxius Gory), jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis (Thomson)), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis (Motschulsky), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus Tschetverikov). Nobeden od njih še ni bil najden v Sloveniji.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, prednostni škodljivi organizmi, Anoplophora, Agrilus, Bursaphelenchus, Dendrolimus
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1592; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (151,59 KB)

35.
Poročilo o programu preiskave: Brezov krasnik (Agrilus anxius) za leto 2019
Maarten De Groot, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, UVHVVR, Brezov krasnik, Agrilus anxius
Objavljeno v DiRROS: 31.01.2020; Ogledov: 1578; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (204,92 KB)

36.
Poročilo o programu preiskave: Zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus) za leto 2019
Maarten De Groot, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, UVHVVR, Zlatopegasti krasnik, Agrilus auroguttatus
Objavljeno v DiRROS: 31.01.2020; Ogledov: 1597; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (208,05 KB)

37.
38.
39.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh