1. Kronična ledvična bolezen v ambulantah družinske medicineVesna Homar, Danica Rotar-Pavlič, Marija Petek Šter, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: IZHODIŠČA. Kronična ledvična bolezen predstavlja resno javnozdravstveno težavo. V ambulantah družinske medicine je diagnoza kronična ledvična bolezen redko opredeljena kot osnovni razlog obravnave. Namen raziskave je bil oceniti, v kolikšnem deležu prepoznavamo osebe s kronično ledvično boleznijo, in podati predloge za izboljšanje prepoznave oseb z omenjenim obolenjem v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. METODE. Presečno, neintervencijsko raziskavo smo izvedli v 38 učnih ambulantah Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu predmeta Primarno zdravstveno varstvo, ki poteka za študente šestega letnika medicine. Študenti so za 30 zaporednih obiskovalcev ambulante družinske medicine, ki so privolili v sodelovanje v raziskavi, zbrali podatke o dejavnikih tveganja za kronično ledvično bolezen in o morebitnih pridruženih boleznih ter informacije dopolnili s podatki iz dokumentacije. Za statistično analizo so bili podatki anonimizirani. REZULTATI. V raziskavi je sodelovalo 38 ambulant družinske medicine in 1.146 preiskovancev. 14,5 % preiskovancev ni imelo niti enega dejavnika tveganja za kronično ledvično bolezen. Ledvično delovanje je bilo določeno pri 896 (78,2 %) obiskovalcih ambulante, ki so bili v povprečju stari 64,6 ± 15,4 leta. Kronična ledvična bolezen je bila prisotna pri 23,3 % preiskovancev, pri 13,4 % pa zabeležena v medicinski dokumentaciji. Albuminurijo je bilo mogoče določiti za 428 (37,5 %) obiskovalcev v 14 ambulantah. RAZPRAVA. V prihodnje je nujno treba izboljšati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o pogostosti in pomenu kronične ledvične bolezni ter izboljšati možnosti diagnostike na primarni ravni z dostopnostjo določanja albuminurije. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, neintervencijska prevalenčna raziskava, albuminurija, diagnostična pot, družinska medicina Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 48
Celotno besedilo (128,08 KB) |
2. Impact of early integrated rehabilitation on fatigue in 600 patients with breast cancer : a prospective studyMaša Auprih, Tina Žagar, Nina Kovačević, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Nikola Bešić, Vesna Homar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fatigue after breast cancer treatment is a common burden that is challenging to treat. The aim of this study was to explore if such integrated rehabilitation program reduces the prevalence of chronic fatigue compared to simple, non-integrated rehabilitation. Patients and methods The subjects of our prospective study were 600 female breast cancer patients (29–65 [mean 52 years] of age), who participated in the pilot study on the individualized integrated rehabilitation of breast cancer patients in 2019–2021 and were monitored for one year. The control group included 301 patients and the intervention group numbered 299 patients. The patients completed three questionnaires (EORTC QLQ-C30, -BR23 and NCCN): before cancer treatment, and then six and twelve months after the beginning of cancer treatment. The control group obtained the standard rehabilitation program, while the intervention group was part of the early, individualized multidisciplinary and integrated approach of rehabilitation. The rehabilitation coordinator referred patients for additional interventions (e.g., psychologist, gynecologist, pain management team, physiotherapy, clinical nutrition team, kinesiologist-guided online training, vocational rehabilitation, general practitioner). Data on the patients’ demographics, disease extent, cancer treatment and complaints reported in questionnaires were collected and analyzed. Results There were no differences between the control and the intervention group of patients in terms of age, education, disease extent, surgical procedures, systemic cancer treatment, or radiotherapy, and also no differences in the fatigue before the beginning of treatment. However, patients from the control group had a greater level of constant fatigue than patients from the intervention group half a year (p = 0.018) and a year (p = 0.001) after the beginning of treatment. Furthermore, a greater proportion of patients from the control group experienced significant interference with their usual activities from fatigue than from the intervention group, half a year (p = 0.042) and a year (p = 0.001) after the beginning of treatment. A multivariate logistic regression showed that one year after the beginning of treatment, the only independent factor correlated to fatigue was inclusion into the intervention group (p = 0.044). Inclusion in the intervention group was beneficial—patients from the control group were 1.5 times more likely to be fatigued. Conclusions Early individualized integrated rehabilitation is associated with a lower prevalence of chronic fatigue or fatigue interfering with usual activities in breast cancer patients in comparison to the control group of patients. Ključne besede: breast cancer, early integrated rehabilitation, fatigue Objavljeno v DiRROS: 26.06.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Andreja Gornjec, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Nataša Kos, Nada Rotovnik-Kozjek, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, zdravljenje, klinične poti Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 4525; Prenosov: 1334
Celotno besedilo (2,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 4117; Prenosov: 1328
Celotno besedilo (2,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Smernice za celostno rehabilitacijo bolnikov z rakom dojkNikola Bešić, Simona Borštnar, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Nataša Kos, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Blanka Mikl Mežnar, Bojan Pelhan, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Metka Teržan, Lorna Zadravec-Zaletel, Irena Rahne Otorepec, Tamara Josimović, 2019, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: rak dojk, celostna rehabilitacija, zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 18.09.2019; Ogledov: 5171; Prenosov: 1226
Celotno besedilo (211,57 KB) |
6. |