1. |
2. O vzrokih požarov v naravnem okoljuVasja Leban, 2022, strokovni članek Povzetek: Naravni pojav, npr. udarec strele, je zelo redko neposreden vzrok za nastanek požara v naravnem okolju. Veliko večino požarov povzroči človek – namerno ali nenamerno. Nenamerno nastale požare lahko razvrstimo v skupino slučajnih dogodkov, katerim se bo nemogoče kadarkoli izogniti. Za proučevanje in iskanje rešitev so zanimivejši namerno povzročeni požigi. Izkušnja požara je razmeroma redka in je za posameznika stresen in travmatski dogodek. Z upoštevanjem psiholoških dognanj in spodbujanjem raziskav s področja namernih požigov je mogoče oblikovati učinkovitejše ukrepe za preprečevanje tovrstnih vzrokov požarov. Prispevek predstavlja vidik požarov v naravnem okolju, ki ga obravnavamo manj pogosto, čeprav uradna statistika nakazuje potrebo za izboljšanje trenutne situacije. Ključne besede: gozdni požari, požigi, psihologija, etiologija, verjetnost, gozdni požari Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 190; Prenosov: 37
Celotno besedilo (388,90 KB) |
3. |
4. Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjakiAnton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti. Ključne besede: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 2992; Prenosov: 2014
Celotno besedilo (970,42 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Predlog programa dela in finančnega načrta ZGDS za leto 2020Alojzij Gluk, Jože Falkner, Anton Lesnik, Janez Konečnik, Vasja Leban, Jože Prah, Mitja Skudnik, 2020, drugi sestavni deli Ključne besede: Zveza gozdarskih društev Slovenije, ZGDS, program dela Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1213; Prenosov: 356
Celotno besedilo (64,38 KB) |
7. Poslovno poročilo Zveze gozdarskih društev Slovenije za leto 2019Alojzij Gluk, Jože Falkner, Anton Lesnik, Janez Konečnik, Vasja Leban, Jože Prah, Mitja Skudnik, 2020, drugi sestavni deli Ključne besede: Zveza gozdarskih društev Slovenije, ZGDS, poslovno poročilo Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1360; Prenosov: 331
Celotno besedilo (79,65 KB) |
8. Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesaAnton Poje, Martin Ziesak, Matevž Mihelič, Boštjan Hribernik, Vasja Leban, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena. Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1433; Prenosov: 452
Celotno besedilo (1,31 MB) |
9. |
10. |