Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Valerija Babij) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Are ecological niche optimum and width of forest plant species related to their functional traits?
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The ecological niche is one of the central concepts in plant ecology. Understanding which biological traits influence plant niches remains limited, preventing large-scale generalizations. Using a representative pool of 94 herb-layer species frequently occurring in the Slovenian forest vegetation types and an extensive suite of 28 plant functional traits, we tested whether traits serve as predictors for the optimum and width of plant species ecological niche. Niche optimum (mean) and niche width (standard deviation) of each species were derived from community-level ecological indicator values for six environmental gradients, i.e., light, temperature, continentality, moisture, soil reaction and nutrients. We investigated relationships between niche parameters and functional traits through a random forest analysis to account for relatively high trait correlations. Our results suggest that niche optimum and width of forest plant species are related to their functional traits. The two niche parameters were best explained by similar set of traits; however, the relative importance of traits differed substantially. Traits associated with disturbances (frequency and severity), plant dispersal (seed mass, dispersal syndrome), leaf economics spectrum (specific leaf area) and life strategy (CSR scores) showed the highest overall significance in predicting niche optimum and width. Functional traits were, on average, better predictors for niche optimum (average variance explained across all six environmental factors: 20.2%) than for niche width (average variance explained: 7.7%). Intraspecific trait variability, not considered in this study, likely plays an important role in case of niche width. The analyses suggest that, while not all traits impact niche parameters to the same degree, it is crucial to consider traits representing different ecological dimensions and revealing leading patterns of trait coordination. We recommend that the relative importance of traits for species niche parameters should be tested on a larger spatial scale using broader pool of forest understory plants across Europe.
Ključne besede: ecological gradients, Ellenberg indicator values, Slovenian forest types, trait-environment relationship, understory plants
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v Sloveniji
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Ključne besede: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1521; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kartiranje prednostnih gozdnih habitatnih tipov v območjih Nature 2000
Lado Kutnar, Anica Simčič, Valerija Babij, 2021, strokovni članek

Ključne besede: gozdni habitatni tipi, kartiranje, Natura 2000, obrečni gozd, javorov gozd
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah
Ajša Alagić, Lado Kutnar, Erika Kozamernik, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Anica Simčič, Ruben Šprah, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1574; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh