81. Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektovTom Levanič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike.
Ključne besede: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4391; Prenosov: 1865
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
82. |
83. Zveza med širino branike in električno upornostjo živih tkiv pri jelki (Abies alba Mill.) na RavnikuTom Levanič, Niko Torelli, Martin Zupančič, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, Abies alba, širina branike, električna upornost, Ravnik, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4471; Prenosov: 1900
Celotno besedilo (599,76 KB) |
84. The chronology of the silver fir (Abies alba Mill.) from Pohorje, SloveniaTom Levanič, Katarina Čufar, 1998, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dendrochronological investigations were made in silver fir (Abies alba Mill.) from Lovrenc, Pohorje, in the NE Slovenia. Tree ring analyses were made in discs of 25 healthy, adult, dominant or co-dominant silver firs and in cores from roof construction of two older rustic buildings from the same region using a LINTAB measuring device nad a TSAP/X of F. Rinn. We constructed the chronology of trees spanning the period of 1785-1996. The chronology of the old house is spanning the period of 1713-1852 and the chronology of barn 1745-1887. It was shown that the last considerable reconstruction of the house roof took place after the end of the growing period of 1952. The dating of the cores containining the outer ring 1887 confirmed the dating based on the carved inscription "1888". The three chronologies were joined into 284 years long silver fir chronology for Pohorje spanning the period of 1713-1996. It was compared with the Slovene silver fir chronology of the Dinaric region. Despite distance and great differences between the two regions there was shown a statistically confirmed similarity of two chronologies with tBP=9.8, GLK=71% and CDI=398. The chronologies have 21 common negative, 21 positive signature years and one common signature interval. Based on this the constructed chronology may be considered as representative for the whole Pohorje. The two chronologies are expected to be a good base to construct a regional Slovene Silver-fir chronology for dating in whole Slovenia. Two Slovene chronologies were compared with the following European silver fir chronologies: South German, stand 1993 (Becker and Siebenlist 1970; Spurk and Friedrich , pers. com.), Bavarian Forest - Germany (Eckstein, Sass 1988), Abetone - Italy (Schweingruber, ITRDB), Bannwald - Switzerland (Schweingruber, ITRDB). Both Slovene chronologies proved to be statistically similar with the two German and the Italian silver fir chronology, but showed no similarity with the Swiss one. The Pohorje chronology correlates better with both German ones and the Dinaric chronology correlates better with the Italian one.
Ključne besede: jelka, Abies alba, datiranje objektov, dendrokronologija, Silver fir, Abies alba, dating of the object, dendrochronology, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4613; Prenosov: 1998
Celotno besedilo (232,03 KB) |
85. Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995Tom Levanič, 1997, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Ključne besede: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4495; Prenosov: 1895
Celotno besedilo (1,01 MB) |
86. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4462; Prenosov: 1973
Celotno besedilo (920,62 KB) |
87. |
88. Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik drevesSamar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva.
Ključne besede: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4855; Prenosov: 2024
Celotno besedilo (3,36 MB) |
89. |
90. |
