Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Staša Jelerčič) .

1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Clinical outcomes in stage III non-small cell lung cancer patients treated with durvalumab after sequential or concurrent platinum-based chemoradiotherapy : single institute experience
Martina Vrankar, Karmen Stanič, Staša Jelerčič, Eva Ćirić, Ana Lina Vodušek, Jasna But-Hadžić, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Chemoradiotherapy (ChT-RT) followed by 12-month durvalumab is the new standard treatment for unresectable stage III non-small cell lung cancer. Survival data for patients from everyday routine clinical practice is scarce, as well as potential impact on treatment efficacy of sequential or concomitant chemotherapy and the us-age of gemcitabine.Patients and methods. We retrospectively analysed unresectable stage III NSCLC patients who were treated with durvalumab after radical concurrent or sequential chemotherapy (ChT) from December 2017 and completed treat-ment until December 2020. We assessed progression free survival (PFS), overall survival (OS) and toxicity regarding baseline characteristic of patients.Results. Eighty-five patients with median age of 63 years of which 70.6% were male, 56.5% in stage IIIB and 58.8% with squamous cell carcinoma, were included in the analysis. Thirty-one patients received sequential ChT only, 51 patients received induction and concurrent ChT and 3 patients received concurrent ChT only. Seventy-nine patients (92.9%) received gemcitabine and cisplatin as induction chemotherapy and switched to etoposide and cisplatin during con-current treatment with radiotherapy (RT). Patients started durvalumab after a median of 57 days (range 12–99 days) from the end of the RT and were treated with the median of 10.8 (range 0.5–12 months) months. Forty-one patients (48.2%) completed treatment with planned 12-month therapy, 25 patients (29.4%) completed treatment early due to the toxicity and 16 patients (18.8%) due to the disease progression. Median PFS was 22.0 months, 12- and estimated 24-month PFS were 71% (95% CI: 61.2–80.8%) and 45.8% (95% CI: 32.7–58.9%). With the median follow-up time of 23 months (range 2–35 months), median OS has not been reached. Twelve- and estimated 24-month OS were 86.7% (95% CI: 79.5–93.9%) and 68.6% (95% CI: 57.2–79.9%).Conclusions. Our survival data are comparable with published research as well as with recently published real-world reports. Additionally, the regimen with gemcitabine and platinum-based chemotherapy as induction treatment was efficient and well tolerated.
Ključne besede: non-small cell lung cancer, stage III, chemoradiotherapy, durvalumab, acute toxicity
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (394,39 KB)

2.
The role of PET-CT in radiotherapy planning of solid tumours
Staša Jelerčič, Mirjana Rajer, 2015, pregledni znanstveni članek

Povzetek: PET-CT is becoming more and more important in various aspects of oncology. Until recently it was used mainly as part of diagnostic procedures and for evaluation of treatment results. With development of personalized radiotherapy, volumetric and radiobiological characteristics of individual tumour have become integrated in the multistep radiotherapy (RT) planning process. Standard anatomical imaging used to select and delineate RT target volumes can be enriched by the information on tumour biology gained by PET-CT. In this review we explore the current and possible future role of PET-CT in radiotherapy treatment planning. After general explanation, we assess its role in radiotherapy of those solid tumours for which PET-CT is being used most. Conclusions. In the nearby future PET-CT will be an integral part of the most radiotherapy treatment planning procedures in an every-day clinical practice. Apart from a clear role in radiation planning of lung cancer, with forthcoming clinical trials, we will get more evidence of the optimal use of PET-CT in radiotherapy planning of other solid tumours.
Ključne besede: positron emission therapy, radiotherapy, radiotherapy planning, tumour biology
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom
Martina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek

Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Klinični primer multimodalnega zdravljenja bolnika z nedrobnoceličnim rakom pljuč stadija III
Staša Jelerčič, Jan Žagar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Nedrobnocelični rak pljuč stadija III predstavlja izjemno heterogeno skupino bolezni, kjer so podobno heterogene tudi možnosti zdravljenja; od primarne operacije ter dopolnilne kemoterapije, do predoperativne kemoradioterapije in nato operacije ter nenazadnje definitivne kemoradioterapije in imunoterapije pri inoperabilnih bolnikih. O najustreznejši strategiji zdravljenja se za vsakega pacienta odločamo individualno na multidisciplinarnih konzilijih.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (84,19 KB)

5.
Oligometastatski rak pljuč
Staša Jelerčič, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: oligometastatski raki, onkološki bolniki, obsevanje, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2022; Ogledov: 473; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (346,77 KB)

6.
Oligometastatski rak
Ivica Ratoša, Karmen Stanič, Tanja Ovčariček, Ajra Šečerov Ermenc, Janka Čarman, Blaž Grošelj, Staša Jelerčič, Peter Korošec, Manja Šešek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Miha Oražem, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Oligometastatska bolezen (OMB) predstavlja vmesno stanje med lokalno napredovalo boleznijo in obsežnejšo metastatsko boleznijo. Zaenkrat ne poznamo specifičnih biomarkerjev, ki bi nam pomagali opredeliti bolnike z majhnim bremenom bolezni, zato diagnoza OMB temelji na slikovni diagnostiki. V zadnjih letih narašča zanimanje za optimizacijo zdravljenja OMB predvsem zaradi obetavnih rezultatov dodatka lokalnega k obstoječemu sistemskemu zdravljenju. S takšnim načinom zdravljenja se je prvič pokazala možnost doseganja dolgotrajnih zazdravitev ali redko celo ozdravitev teh bolnikov. Razlikovanje posameznih vrst OMB in njihovo enotno poimenovanje je pomembno zlasti v kliničnih raziskavah, saj nam omogoča medsebojno primerjavo rezultatov različnih raziskav.
Ključne besede: klasifikacija, oligometastatska bolezen, sistemsko zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (246,61 KB)

7.
8.
Pregled študij kombiniranega zdravljenja z imunoterapijo in radiokemoterapijo pri bolnikih z nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDCRP) stadija III
Staša Jelerčič, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: imunoterapija, radioterapija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (453,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Obvladovanje imunsko pogojenih neželenih učinkov durvalumaba
Staša Jelerčič, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: nedrobnocelični rak pljuč, napredovali rak, kemoterapija, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2020; Ogledov: 1846; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (232,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.97 sek.
Na vrh