1. |
2. |
3. Molekularno genetsko testiranje pri raku telesa materniceVida Stegel, Srdjan Novaković, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V grobem tumorje telesa maternice delimo na endometrijske epitelne, mezenhimske, mešane epitelne in mezenhimske in druge. Karcinom endometrija, ki sodi med epitelne tumorje, predstavlja večino (80-90 %) vseh malignih bolezni telesa maternice. Sarkomi predstavljajo 2- 5 % vseh malignih bolezni telesa maternice. Molekularno genetske preiskave se pri obravnavi tumorjev telesa maternice uporabljajo za namen odkrivanja različic/markerjev pomembnih za diagnozo, prognozo ali zdravljenje bolezni. Pato-histološka klasifikacija karcinoma endometrija je v preteklosti temeljila predvsem na morfoloških značilnostih tumorja, v zadnjem času pa se je izoblikovala histološko-molekularna klasifikacija, ki upošteva tudi molekularne značilnosti tumorja. Upoštevajoč molekularno klasifikacijo TCGA (The Cancer Genome Atlas), pri karcinomih endometrija ločimo med POLE-ultramutirani tumorji, mikrosatelitno nestabilnimi tumorji, tumorji s številnimi spremembami v številu kopij genov in tumorji z maloštevilnimi spremembami v številu kopij genov. Molekularne podskupine karcinoma endometrija so tudi neodvisen prognostični dejavnik. Določene molekulano genetske lastnosti vplivajo tudi na izbiro zdravljenja.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, molekularna diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (230,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Imunski fenotipi v mikrookolju primarnega tumorja in jetrnih zasevkov pri bolnici s silovitim razsojem vnetnega, trojno negativnega raka dojke v jetra med neoadjuvantnim zdravljenjem s citostatiki in zaviralcem imunskih kontrolnih točkMarina Mencinger, Snežana Pavlović Djokić, Vida Stegel, Srdjan Novaković, Juan Antonio Contreras, Andreja Klevišar Ivančič, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 69
Celotno besedilo (46,90 KB) |
5. Genetsko testiranje pri raku prostateVida Stegel, Srdjan Novaković, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak prostate je v svetovnem merilu drugi najpogostejši rak pri moških. Genetski dejavniki lahko pomembno zvišajo tveganje za rak prostate. Genetsko testiranje na zarodne patogene različice v genih BRCA1, BRCA2, ATM, PALB2, CHEK2, HOXB13, MLH1, MSH2, MSH6 in PMS2 se izvaja za ocenjevanje ogroženosti bolnika, da zboli za drugimi raki, in za oceno ogroženosti njegovih družinskih članov. Pri metastatskem raku prostate se za zdravljenje uporabljajo tarčna zdravila, kot so zaviralci poli-ADP-riboza polimeraze (PARP) in imunoterapija. Obe vrsti zdravil sta dokazano bolj učinkoviti pri delovanju na tumorje s specifičnimi okvarami v genih, ki so soudeleženi v mehanizmih za popravljanje napak na DNA, t. j. homologne rekombinacije (HR) ali popravljanje neujemanj baz (MMR). Zato molekularnogenetsko testiranje tumorjev bolnikov z rakom prostate uporabljamo za določanje okvar HR in okvar v genih MMR. Kot pomoč pri natančnejši opredelitvi lokaliziranega raka prostate in sub-klasifikaciji glede na verjetnost napredovanja bolezni se v zadnjem času preizkušajo tudi molekularnogenetske preiskave, ki temeljijo na merjenju ekspresije različnih genov v kombinaciji z drugimi kliničnimi in histopatološkimi dejavniki.
Ključne besede: rak prostate, genetsko testiranje, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 80
Celotno besedilo (154,93 KB) |
6. Pomen PIK3CA aktivirajočih mutacij za izid bolezni pri bolnicah z invazivnim lobularnim karcinomom dojke, zdravljenih z dopolnilno endokrino terapijoDomen Ribnikar, Valentina Jerič Horvat, Ivica Ratoša, Zachary Veitch, Biljana Grčar-Kuzmanov, Srdjan Novaković, Erik Langerholc, Maja Pohar Perme, Eitan Amir, Boštjan Šeruga, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 77
Celotno besedilo (46,13 KB) |
7. Molekularna diagnostika raka dojkSrdjan Novaković, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Rak je bolezen, ki nastane kot posledica delovanja številnih dejavnikov (genetskih, okoljskih, življenjskega sloga), ki povzročijo maligno spremembo celice. S stališča molekularne biologije in genetike razlikujemo dedne in sporadične oblike raka. Genetske spremembe, ki jih opredeljujemo z metodami molekularne diagnostike, nam lahko služijo za različne namene: 1. oceno tveganja, da oseba zboli za rakom, 2. natančnejšo opredelitev tumorjev, 3. oceno prognoze bolezni, 4. napoved odgovora na zdravljenje, 5. napoved presnavljanja zdravil, 6. spremljanje odgovora na zdravljenje, 7. godnje odkrivanje ponovitve bolezni. V tem prispevku podajam osnovni pregled uporabe molekularne diagnostike pri raku dojk. Prispevek vključuje molekularno diagnostiko dednih oblik raka in molekularno diagnostiko sporadičnih oblik raka glede na trenutno veljavne mednarodne smernice.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 266; Prenosov: 71
Celotno besedilo (49,86 KB) |
8. |
9. |
10. Treatment outcomes and relative dose intensity of chemotherapy in patients with advanced Hodgkin lymphomaSamo Rožman, Barbara Jezeršek Novaković, Nina Ružić Gorenjec, Srdjan Novaković, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The present retrospective study was undertaken to investigate the association of relative dose intensity (RDI) with the outcome of patients with advanced stage Hodgkin lymphoma (HL) receiving ABVD (doxorubicin, bleomycin, vinblastine, dacarbazine) and escalated BEACOPP regimens (bleomycin, etoposide, doxorubicin, cyclophosphamide, vincristine, procarbazine, prednisone). A total of 114 patients with HL treated between 2004 and 2013 were enrolled for evaluation. The association of variables with overall survival (OS) and progression-free survival (PFS) was analysed using univariate and multivariate Cox proportional hazards models. The median age of patients was 39 years, and the majority were male and had stage IV disease. A total of 54 patients received ABVD and 60 received BEACOPP chemotherapy with 24 and four deaths, respectively. Patients in the BEACOPP group were significantly younger with lower Charlson comorbidity index (CCI) and better performance status in comparison with the ABVD group, making the comparison of groups not possible. In the ABVD group, RDI was not significantly associated with OS (P=0.590) or PFS (P=0.354) in a multivariate model where age was controlled. The low number of events prevented this analysis in the BEACOPP group. The age of patients was strongly associated with both OS and PFS; all statistically significant predictors for OS and PFS from univariate analyses (chemotherapy regimen, CCI, RDI, performance status) lost their effect in multivariate analyses where age was controlled. Based on these observations, it was concluded that RDI was not associated with OS or PFS after age is controlled, neither in all patients combined nor in the ABVD group.
Ključne besede: Hodgkin lymphoma, chemotherapy, outcome, primary treatment
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 127
Celotno besedilo (794,55 KB) |
