Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Simona Per%C4%8Di%C4%8D) .

151 - 160 / 172
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
151.
152.
Razvoj novih sistemskih zdravljenj pri bolnikih z razsejanim rakom prostate
Boštjan Šeruga, Tomaž Milanez, Simona Borštnar, Nataša Snoj Šarvari, Breda Škrbinc, 2011, strokovni članek

Povzetek: Hormonsko zdravljenje s kastracijo je v začetku navadno učinkovito pri večini bolnikov z razsejanim rakom prostate, vendar bolezen čez čas neizbežno napreduje. Docetaksel v kombinaciji s prednizonom predstavlja standardno zdravljenje v prvi liniji zdravljenja bolnikov z razsejanim, proti kastraciji odpornim rakom prostate (rKORP). Do danes je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več učinkovin v kombinaciji z docetakselom, vendar se nobena kombinacija ni izkazala za učinkovitejšo od docetaksela samega. Za bolnike z rKORP, pri katerih bolezen napreduje po zdravljenju z docetakselom, predstavljata kabazitaksel in abirateron acetat novi možnosti sistemskega zdravljenja.
Ključne besede: prostata, rak (medicina), zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2951; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (157,10 KB)

153.
Pomen tumorskih označevalcev pri bolnikih s solidnimi tumorji in limfomi
Simona Borštnar, Tanja Ovčariček, Branko Zakotnik, 2010, strokovni članek

Povzetek: Tumorski označevalci so snovi, ki jih izloča tumor ali pa nastanejo kot odgovor na tumor v telesu. Samo na podlagi določitve koncentracije tumorskega označevalca ne moremo postaviti diagnoze raka, ker je koncentracija lahko povečana tudi pri bolnikih, ki nimajo raka, in normalna pri bolnikih z rakom, poleg tega pa označevalci večinoma niso specifični za določeno vrsto raka. Koristni so predvsem pri vrednotenju uspešnosti zdravljenja, v manjši meri pa tudi pri spremljanju bolnikov po končanem zdravljenju nekaterih vrst raka, da bi zgodaj odkrili ponovitev bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2782; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (161,32 KB)

154.
155.
156.
Priporočila za zdravljenje bolnic s hormonsko odvisnim in HER 2-pozitivnim rakom dojk
Simona Borštnar, Cvetka Grašič-Kuhar, Erika Matos, Erik Škof, Nina Čas-Sikošek, Damijana Bosilj, Jožica Červek, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek

Povzetek: žene hormonske receptorje (HR) in hkrati čezmerno izražen protein in/ali pomnožen gen HER2. Čeprav pozitivni HR napovedujejo dober odgovor na hormonsko zdravljenje, pa izsledki predkliničnih in tudi kliničnih raziskav kažejo, da hkratna čezmerna izraženost HER2 in HR ustvari odpornost proti hormonskemu zdravljenju. Dve randomizirani klinični raziskavi sta dokazali, da dodatek zdravila anti-HER2 k hormonskemu zdravljenju pri teh bolnicah značilno izboljša uspešnost zdravljenja v primerjavi s hormonsko terapijo. Izsledki kliničnih raziskav posredno kažejo, da je pri kombinaciji zdravila anti-HER2 in kemoterapije več odgovorov in daljši čas do napredovanja bolezni kot pri kombinaciji zdravila antiHER2 in hormonskega zdravljenja, razlik v celotnem preživetju pa ni opaziti. Neposredna primerjava med obema vrstama zdravljenja še ni bila narejena, zato ni mogoče z gotovostjo povedati, katera kombinacija je ustreznejša. Odločitev je odvisna od hitrosti napredovanja bolezni, lokalizacije zasevkov, zmogljivosti bolnice, spremljajočih bolezni in bolničinih želja. Potrebne so translacijske raziskave, ki bodo podrobneje opredelile molekularno biologijo HER2-pozitivnega raka dojk in odgovorile na vprašanje, katero zdravljenje je za posamezno bolnico optimalno.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2977; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (162,27 KB)

157.
158.
Priporočila za uporabo dejavnikov rasti granulocitne vrste pri bolnikih z rakom na sistemskem zdravljenju
Simona Borštnar, Tanja Južnič Šetina, 2009, strokovni članek

Povzetek: Dejavniki rasti granulocitne vrste (G-CSF) so z rekombinantno DNK-tehnologijo pridobljeni naravni glikoproteini, ki spodbudijo dozorevanje belih krvničk. S preventivno uporabo G-CSF lahko preprečimo febrilno nevtropenijo (FN), ki je resen, življenje ogrožajoč neželeni učinek zdravljenja s citostatiki. Priporočamo jih, kadar je verjetnost febrilne nevtropenije 20-odstotna ali večja ali pa je tveganje za FN večje zaradi starosti in spremljajoče bolezni. G-CSF naj se ne uporabljajo rutinsko, če je febrilna nevtropenija že nastala. Njihovo mesto je še pri mobilizaciji krvotvornih perifernih matičnih celic, pri spodbudi rasti nevtrofilcev po alogeni ali avtologni presaditvi kostnega mozga in pri mielodisplastičnem sindromu (MDS).
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2956; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (74,15 KB)

159.
Zdravljenje hormonsko neodvisnega raka prostate
Simona Borštnar, Tanja Čufer, 2006, strokovni članek

Povzetek: Karcinom prostate je v 80 % hormonsko odvisna bolezen. Pri večini bolnikov se z leti hormonsko odvisni karcinom spremeni v hormonsko neodvisnega. Karcinom prostate je dolgo veljal za neodzivnega na citostatike. V drugi polovici prejšnjega desetletja je mitoksantron v kombinaciji s kortikosteroidi prvi pokazal klinično učinkovitost pri zmanjšanju bolečin in izboljšanju kakovosti življenja, ne pa tudi podaljšanju preživetja. Leta 2004 sta raziskavi SWOG 9916 in TAX 327 dokazali učinkovitost docetaksela. To zdravljenje ne le zmanjša težave zaradi bolezni in izboljša kakovost življenja, ampak tudi, sicer v povprečju le za dobra dva meseca, podaljša življenje.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2375; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

160.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh