Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Rok Petrič) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kirurško zdravljenje raka dojk pri starejših od 80 let : koliko je dovolj?
Nikola Bešić, Hana Bešič, Barbara Perić, Gašper Pilko, Rok Petrič, Jan Žmuc, Andraž Perhavec, 2013

Povzetek: Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, bolnice, starostniki
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2090; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (425,83 KB)

3.
Prognostični dejavniki in zdravljenje bolnikov s papilarnim mikrokarcinomom ščitnice
Nikola Bešić, Gašper Pilko, Rok Petrič, 2007

Povzetek: Papilarni mikrokarcinom ščitnice (PMKŠ) je po WHO opredeljen kot tumor, velik 1,0 cm ali manjši. V zadnjih letih narašča število preiskav ščitnice z ultrazvokom in število ultrazvočno vodenih tankoigelnih aspiracijskih biopsij, kar omogoča odkrivanje raka, še preden postane klinično zaznaven, zaradi česar narašča incidenca PMKŠ. Bolniki s PMKŠ imajo zelo dobro prognozo, zato se postavlja vprašanje, kako naj jih zdravimo, da bi jih pozdravili, a jim hkrati ne bi po nepotrebnem povzročili škode. Namen naše študije je bil ugotoviti, kateri dejavniki so pri naših bolnikih s PMKŠ povezani s ponovitvijo bolezni. Analizirali smo rezultate o 135 bolnikih s PMKŠ, ki so bili zdravljeni v letih 1976–2002 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Srednja doba spremljanja bolnikov je bila od enega do 359 mesecev (srednja vrednost 85 mesecev). V tem obdobju se je pri sedmih bolnikih (5,2 %) bolezen ponovila, a nihče ni umrl zaradi bolezni. S statistično analizo z χ2-testom smo ugotovili, da je bila s pogostostjo ponovitve bolezni povezana le velikost tumorja. Z raziskavo smo potrdili opažanja drugih avtorjev, da imajo bolniki s PMKŠ dobro prognozo.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1886; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (230,54 KB)

4.
Primer bolnice z netipnim invazivnim karcinomom dojke
Franc Pompe, Janez Žgajnar, Rok Petrič, 2004

DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 1093; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (52,45 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca
2021

Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
DiRROS - Objavljeno: 14.09.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (983,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh