1. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, UL predlaganega Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju (ZVZDFUO) Mojca Nastran, Milan Šinko, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Robert Brus, Klemen Jerina, 2026, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: zakonodaja, varstvo gozdov, urbano okolje
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (159,26 KB) |
2. Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem vzhodnem območju Alp v SlovenijiUroš Marolt, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Gorazd Mlinšek, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo edini znani domnevno avtohtoni nahajališči cemprina (Pinus cembra L.) v Sloveniji: pod Krnesom in pri Beli peči, obe v pogorju Smrekovca. Z napravo GPS smo določili lokacije osebkov cemprina, jih premerili, določili razdaljo do najbližjega sosednjega cemprina, ocenili zdravstveno stanje, z metodo izvrtkov določili starost dveh osebkov in zabeležili znake pomlajevanja. Nahajališči cemprinov v pogorju Smrekovca smo prikazali na geološki in pedološki karti, lokacije posameznih cemprinov pa na ortofoto posnetkih. Pod Krnesom smo zabeležili 12 cemprinov, pri Beli peči 4. Cemprini pri Beli peči so v povprečju višji in debelejši, verjetno tudi starejši. Starost dveh vzorčenih cemprinov pod Krnesom ocenjujemo na 76 in 91 let. Povprečni debelinski prirastek pri vzorčenem cemprinu na gozdnem robu je 1,97 mm/leto, pri osebku v sestoju pa 1,25 mm/leto. Pod Krnesom smo našli osebek mladja in na dveh osebkih opazili storže. Lahko gre za marginalno populacijo cemprina na njegovem robnem rastišču na skrajnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji. Najpomembnejši argument proti samoniklosti je razporeditev 9 osebkov pod Krnesom ob deželni meji in frati. Zapisov o saditvi ni. Cemprini v pogorju Smrekovca naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke naravne vrednote.
Ključne besede: cemprin, Pinus cembra L., avtohtonost, ohranjevanje genskega sklada, redka vrsta, marginalna populacija, Smrekovec, Slovenija, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 377; Prenosov: 489
Celotno besedilo (14,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v SlovenijiIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 2402; Prenosov: 982
Celotno besedilo (2,40 MB) |
4. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 984; Prenosov: 1093
Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Morfološka variabilnost črnike (Quercus ilex L.) v SlovenijiMartin Jež, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je predstavljena črnika (Quercus ilex L.), ena glavnih drevesnih vrst evmediteranske flore na območju Slovenije, kjer raste na razpršenih nahajališčih na severni meji svojega naravnega areala. Glavni namen raziskave je bil preučiti morfološko variabilnost njenih listov. V raziskavo je bilo vključenih sedem naravnih populacij črnike v Sloveniji. Morfometrijska analiza je pokazala veliko variabilnost listov in značilne razlike med populacijami, ki smo jih potrdili pri skoraj vseh preučevanih morfoloških znakih. Na podlagi ugotovljenih morfoloških razlik lahko slovenske populacije razdelimo v tri geografskomorfološke skupine: i) populacije na Goriškem (Sabotin, Sv. Gora in Lijak), ii) Nanos - Osp in iii) populaciji v dolini reke Dragonje. Morfološka variabilnost kot odsev genetske variabilnosti je posledica prilagoditve na lokalne okoljske razmere. Črnika v Sloveniji za zdaj ni ogrožena vrsta, vendar bi bilo pri morebitnih aktivnih varstvenih ukrepih za njeno ohranjanje smiselno čimbolj upoštevati ugotovljene tri geografsko-morfološke skupine.
Ključne besede: črnika, Quercus ilex, morfološka variabilnost, Slovenija, drevesni listi
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2024; Ogledov: 2211; Prenosov: 1172
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. Phytoplasmas associated with declining of hazelnut (Corylus avellana) in SloveniaNataša Mehle, Nejc Jakoš, Miro Mešl, Jože Miklavc, Boštjan Matko, Mojca Rot, Alenka Ferlež Rus, Robert Brus, Marina Dermastia, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Hazelnut (Corylus avellana) is cultivated on 118 ha and ranks eighth in Slovenian fruit growing production, representing 2.8% of the total area of fruit plantations in the country. However, decline of some of the trees appeared in 2012 in two plantations located in eastern Slovenia. Together these orchards cover 5 ha, with around 1600 trees planted 12 to 15 years ago. By October 2018, ~12% of these trees had died, and an additional 12% showed decay symptoms. The dead and dying trees were scattered throughout both orchards, with no apparent pattern. The most affected cultivar was ‘Istrska dolgoplodna leska’. Using molecular diagnostic methods, we showed infection of symptomatic trees with three unrelated phytoplasmas: ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’, of the 16SrXII-E phytoplasma subgroup, and phytoplasma of the 16SrV and 16SrIX groups. In 2018, the presence of ‘Ca. P. fragariae’ and/or phytoplasma of 16SrV group were confirmed in decayed hazelnut trees in eastern, north-eastern, central, south-eastern and western Slovenia. ‘Ca. P. fragariae’ has also been detected in a forest in south-western Slovenia, for Acer campestre, Carpinus betulus, Crataegus laevigata, Fraxinus ornus and Quercus petraea. All infected forest trees showed unusual dense proliferation of sprouts from roots and/or trunks. Molecular characterisations of partial 16S rRNA, secY, map and ribosomal protein genetic locus of hazelnut 16SrV phytoplasma isolates show that they are identical to isolates that can cause grapevine flavescence dorée disease. Here, the results of our recent study and the open questions on this burning issue for hazelnut production are presented.
Ključne besede: Corylus avellana, ʼCandidatus Phytoplasma fragariaeʼ, 16SrV phytoplasma group, 16SrIX phytoplasma group, decline
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 1303; Prenosov: 783
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : brek = Sorbus torminalisRobert Brus, Zvone Sadar, Primož Štular, Hojka Kraigher, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, brek, Sorbus torminalis, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 2069; Prenosov: 517
Celotno besedilo (407,93 KB) |
8. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipa in lipovec = Tilia platyphyllos, Tilia cordataIgor Dakskobler, Robert Brus, Andrej Verlič, Nikica Ogris, Gregor Božič, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia platyphyllos, lipovec, Tilia cordata, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 1729; Prenosov: 0 |
9. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lesnika in drobnica = Malus sylvestris, Pyrus pyrasterMirko Perušek, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lesnika, Malus sylvestris, drobnica, Pyrus pyraster, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 1739; Prenosov: 545
Celotno besedilo (417,15 KB) |
10. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : navadna in puhasta breza = Betula pendula, Betula pubescensAndrej Držaj, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, navadna breza, puhasta breza, Betula pendula, Betula pubescens, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 1551; Prenosov: 488
Celotno besedilo (45,26 KB) |
