1. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 343
 Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Morfološka variabilnost črnike (Quercus ilex L.) v SlovenijiMartin Jež, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je predstavljena črnika (Quercus ilex L.), ena glavnih drevesnih vrst evmediteranske flore na območju Slovenije, kjer raste na razpršenih nahajališčih na severni meji svojega naravnega areala. Glavni namen raziskave je bil preučiti morfološko variabilnost njenih listov. V raziskavo je bilo vključenih sedem naravnih populacij črnike v Sloveniji. Morfometrijska analiza je pokazala veliko variabilnost listov in značilne razlike med populacijami, ki smo jih potrdili pri skoraj vseh preučevanih morfoloških znakih. Na podlagi ugotovljenih morfoloških razlik lahko slovenske populacije razdelimo v tri geografskomorfološke skupine: i) populacije na Goriškem (Sabotin, Sv. Gora in Lijak), ii) Nanos - Osp in iii) populaciji v dolini reke Dragonje. Morfološka variabilnost kot odsev genetske variabilnosti je posledica prilagoditve na lokalne okoljske razmere. Črnika v Sloveniji za zdaj ni ogrožena vrsta, vendar bi bilo pri morebitnih aktivnih varstvenih ukrepih za njeno ohranjanje smiselno čimbolj upoštevati ugotovljene tri geografsko-morfološke skupine.
Ključne besede: črnika, Quercus ilex, morfološka variabilnost, Slovenija, drevesni listi
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2024; Ogledov: 470; Prenosov: 669
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Phytoplasmas associated with declining of hazelnut (Corylus avellana) in SloveniaNataša Mehle, Nejc Jakoš, Miro Mešl, Jože Miklavc, Boštjan Matko, Mojca Rot, Alenka Ferlež Rus, Robert Brus, Marina Dermastia, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Hazelnut (Corylus avellana) is cultivated on 118 ha and ranks eighth in Slovenian fruit growing production, representing 2.8% of the total area of fruit plantations in the country. However, decline of some of the trees appeared in 2012 in two plantations located in eastern Slovenia. Together these orchards cover 5 ha, with around 1600 trees planted 12 to 15 years ago. By October 2018, ~12% of these trees had died, and an additional 12% showed decay symptoms. The dead and dying trees were scattered throughout both orchards, with no apparent pattern. The most affected cultivar was ‘Istrska dolgoplodna leska’. Using molecular diagnostic methods, we showed infection of symptomatic trees with three unrelated phytoplasmas: ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’, of the 16SrXII-E phytoplasma subgroup, and phytoplasma of the 16SrV and 16SrIX groups. In 2018, the presence of ‘Ca. P. fragariae’ and/or phytoplasma of 16SrV group were confirmed in decayed hazelnut trees in eastern, north-eastern, central, south-eastern and western Slovenia. ‘Ca. P. fragariae’ has also been detected in a forest in south-western Slovenia, for Acer campestre, Carpinus betulus, Crataegus laevigata, Fraxinus ornus and Quercus petraea. All infected forest trees showed unusual dense proliferation of sprouts from roots and/or trunks. Molecular characterisations of partial 16S rRNA, secY, map and ribosomal protein genetic locus of hazelnut 16SrV phytoplasma isolates show that they are identical to isolates that can cause grapevine flavescence dorée disease. Here, the results of our recent study and the open questions on this burning issue for hazelnut production are presented.
Ključne besede: Corylus avellana, ʼCandidatus Phytoplasma fragariaeʼ, 16SrV phytoplasma group, 16SrIX phytoplasma group, decline
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 285; Prenosov: 194
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : brek = Sorbus torminalisRobert Brus, Zvone Sadar, Primož Štular, Hojka Kraigher, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, brek, Sorbus torminalis, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 865; Prenosov: 175
Celotno besedilo (407,93 KB) |
5. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipa in lipovec = Tilia platyphyllos, Tilia cordataIgor Dakskobler, Robert Brus, Andrej Verlič, Nikica Ogris, Gregor Božič, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia platyphyllos, lipovec, Tilia cordata, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 0 |
6. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lesnika in drobnica = Malus sylvestris, Pyrus pyrasterMirko Perušek, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lesnika, Malus sylvestris, drobnica, Pyrus pyraster, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 697; Prenosov: 195
Celotno besedilo (417,15 KB) |
7. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : navadna in puhasta breza = Betula pendula, Betula pubescensAndrej Držaj, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, navadna breza, puhasta breza, Betula pendula, Betula pubescens, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 171
Celotno besedilo (45,26 KB) |
8. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : trepetlika in beli topol = Populus tremula, populus alba : SloveniaRobert Brus, Aleksander Marinšek, Tine Grebenc, Gregor Božič, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, trepetlika, beli topol, Populus tremula, Populus alba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 659; Prenosov: 186
Celotno besedilo (485,24 KB) |
9. Evropski pravi kostanj v Sloveniji - tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov ter vpetost v okolje : Castanea sativa :SlovenijaTine Grebenc, Zoran Grecs, Dušan Jurc, Robert Brus, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, evropski pravi kostanj, Castanea sativa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 741; Prenosov: 189
Celotno besedilo (326,28 KB) |
10. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : dolgopecljati, poljski in gorski brest = Ulmus laevis, Ulmus minor, Ulmus glabraDušan Jurc, Petra Košir, Robert Brus, Gregor Božič, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, brest, dolgopecljati brest, Ulmus leavis, poljski brest, Ulmus minor, gorski brest, Ulmus glabra, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 162
Celotno besedilo (428,89 KB) |
